Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Dva Matjaža, 10 vin in neskončno okusov

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja in vabi na nepozabno in ekskluzivno večerjo v restavraciji Pečina.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako ohraniti svežino odprte steklenice vina?

Koliko časa bo vino po odprtju zdržalo v hladilniku zaprto z običajnim zamaškom, je odvisno od različnih dejavnikov, a pa približno...

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Odmev na vino tedna: Nekateri amaroneji so skoraj brez ostanka sladkorja!

Naš sodelavec Primož Štajer pojasnjuje, kako sta v Benečiji (Veneto) nastali vini recioto in amarone in kako so se skozi leta...

VINO
Novice
VINO
Novice
Petra Šubic Novice Zakaj so podpore za promocijo vina neporabljene?

Vinarji se podpori odpovedo, ker so Fursovi nadzori prestrogi.

VINO
Tema
Primož Štajer Tema Naravna vina: Piemont (Italija)

Piemont je obvezna destinacija za vsakega resnega gurmana in vinoljuba. V Torinu, Albi, Astiju ter drugih mestih in vaseh boste v vinskih...

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Ranina
bouvier, radgonska ranina
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
poudarjeno cveten, po lipi in akaciji, muškatni orešček
okus
Okus:
ekstrakten, nižje kisline
okus kje

Najdemo jo v podokolišu Radgonsko-Kapelske gorice. Avstrijski bankir Clotar Bouvier je sorto odkril leta 1900 v svojem vinogradu blizu Gornje Radgone. Je zelo zgodnja sorta, od tod tudi ime – ranina. Bolj kot v Sloveniji je razširjena na avstrijskem Gradiščanskem. Genske raziskave napeljujejo, da je morda naravni križanec med pinotom in še eno neznano sorto.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; od mladega vina do zorenja v lesu. Sorta je primerna tudi za predikatna vina.

Vinski vodnik

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Primož Štajer

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
petek, 29. septembra
Portorož
Večer neskončnih okusov
od 1. oktobra do 11. novembra
Maribor
Festival stare trte
4. in 11. novembra
Ljubljana
20. ljubljanska vinska pot
ponedeljek, 6. novembra
Maribor
Pubec – salon štajerskih mladih vin
sobota, 11. novembra
Štanjel
Martinovanje na Krasu
17. in 18. novembra
Ljubljana
20. slovenski festival vin

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid