Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Sauvignon 2017, Verus

Slovenski in mednarodni »bestseller«

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Sirk bo premierno točil penino brut terroir, Istenič pa iz arhiva potegnil magnum steklenico gourmet rose 2003

V petek, 16. februarja, bo na 5. Salonu penečih vin v Grand hotelu Union mogoče pokušati tudi zmagovalne penine letošnjega ocenjevanja...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Peršolja se predstavi v Sobi 102

Prvi vinsko-kulinarični večer v Sobi 102 v letu 2018 je pripadel Dejanu Peršolji iz Kozane v Goriških brdih.

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Namesto v muzej smo zavili na Vipavsko po vinski poti Matije Vertovca

Na celodnevnem izletu po vipavskih kleteh smo na kulturni dan spoznavali avtohtone slovenske sorte – zelen, pinelo in klarnico.

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Vino tedna: Atimo 2015, Atimo

Vino za posebne priložnosti.

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Pokalca
črna rebula, ribolla nera, schioppettino, sclopetin
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
saden, pikanten (beli poper)
okus
Okus:
poln in uravnotežen, bolj izraženi tanini
okus kje kje

Najdemo jo v Goriških brdih in na Vipavskem, precej več pa je je v Benečiji na italijanski strani. Pokalca naj bi svoje nenavadno ime dobila po prepoznavnem poku, ki ga zaslišimo, ko v ustih stremo grozdno jagodo. Od tod tudi njeno furlansko ime »sclopetin«, pri čemer številni pisci navajajo, da gre za prevod slovenskega izraza. V Italiji se sorta trži večinoma pod imenom schioppettino. Vsi cepiči izhajajo iz rahlo zapuščenega vinograda v Golem brdu (Goriška brda) na slovenski strani meje.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; od mladostnega vina do daljšega zorenja v lesu.

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Robert Gorjak
Vino tedna: Sauvignon 2017, Verus
Slovenski in mednarodni »bestseller«

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
nedelja in ponedeljek, 11. in 12. marca
Portorož
Festival malvazija 2018
od 15. do 18. aprila
Verona (Italija)
Vinski sejem Vinitaly 2018
od 13. do 14. maja
Vipava
Okusi Vipavske 2018

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid