Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vinski vodnik 2018: Goriška brda

Podrobnejši pregled Vinskega vodnika 2018 končujemo v Goriških brdih, ki čvrsto držijo primat okoliša z največjo koncentracijo...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Lidlov mladi vinar je Martin Erzetič s posestva Čarga

Poleg Erzetiča, ki je zmagal z merlotom pozne trgatve, so se v finale uvrstili še Peter Gönc iz Gönc Winery s sivim pinotom, Jakob...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Ročno izdelani vinski kelihi in dekanterji so obvezna oprema vsakega vinoljuba

V Steklarni Rogaška so vinski segment začeli intenzivneje razvijati pred približno 30 leti, sočasno z globalnim napredkom kulture pitja...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Med najboljšimi pomurskimi podjetji je tudi klet Radgonske gorice

Vestnik in Pomurska gospodarska zbornica sta na slovesni prireditvi v Gledališču Park razglasila najboljša pomurska podjetja v letu...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet Jermann – kjer se sanje lahko uresničijo

Svetovno znana vina Jermann se pridelujejo v dveh kleteh na italijanski strani Goriških brd, v Colliu. Za njihovo belo zvrst vintage...

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Vino tedna: malvazija 2015 (črna etiketa), Klabjan

Odlična maceracija za arhiviranje.

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Vitovska grganja
vitovska, vitouska, garganja, malvazija s piko, beli refošk
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
breskev, zelena jabolka
okus
Okus:
lahkoten; vino ima nizko vsebnost alkohola
okus kje kje

Najdemo jo na slovenskem in italijanskem Krasu ter v Vipavski dolini. Ime grganja se uporablja tudi za sorto rebula, zato jo ponekod z njo zamenjujejo. Vitovska grganja naj bi ime dobila po kraju Vitovlje na Vipavskem, nekateri pa so prepričani, da ime izvira iz besede vitez, saj jo ponekod v tržaški pokrajini imenujejo tudi viteška grganja. Vino ima značilen sortni vonj in nizko vsebnost alkohola ter je polnega okusa.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; ima velik potencial za maceriranje grozdja in zorenje v lesu. 

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Robert Gorjak

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
ponedeljek, 19. novembra
Dunaj
Orange Wine Festival

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!