Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Korak od morja bomo tokrat spoznavali vina Kleti Brda in Vinakoper

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja že tretji gourmet večer v restavraciji Grand hotela Bernardin, na kateri...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Drugačne steklenice iz Vinskega vodnika 2017

Pogledali smo v Vinski vodnik 2017 in izbrali šest najbolj nenavadnih steklenic. Izbrali pa smo še dizajnerski, retro hladilnik, kamor se...

VINO
Tema
Primož Štajer Tema Naravna vina: Chardonnay

Medtem ko je renski rizling kralj belih vin in pravi aristokrat, je chardonnay na drugi strani lahko marsikaj – frajer, intelektualec,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 5 najbolj nenavadnih lokacij za pokušnje vina

Izjemna izkušnja gostov na nenavadnih lokacijah lahko za vinarje pomeni precejšen logistični zalogaj.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Beaujolais nouveau est arrivé*

Mlado vino beaujolais nouveau se začne prodajati vsak tretji četrtek v novembru - in to na isti dan po celem svetu.

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Sauvignonasse (ex tokaj)
zeleni sauvignon, jakot, tai, friulano, furlanski tokaj, sauvignon vert
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
travniške cvetlice, mandlji
okus
Okus:
vonj je prepoznaven tudi v okusu
okus kje kje

Najdemo ga v Goriških brdih, Vipavski dolini, na italijanski strani pa v Furlaniji in Benečiji. Zaradi zaščite Madžarov se od leta 2004 ne sme več prodajati pod imenom furlanski tokaj, čeprav sorta nima nikakršne zveze z vinom, ki ga pridelujejo na Madžarskem. Sorto so začeli v Furlaniji obsežneje gojiti sredi 18. stoletja, čeprav obstaja kup legend, ki namigujejo, da so se z njo ukvarjali že beneški patriarhi v 13. stoletju. Izhaja pa iz trte sauvignonasse, stare francoske sorte, ki je rasla v Provansi na jugu Francije.

okus
Način pridelave:
Predvsem sveže, enoletno ali dvoletno vino, ki je zelo aromatično in nima potenciala daljšega staranja. Z maceracijo in/ali zorenjem v lesenih sodih je možno nekoliko daljše shranjevanje. 

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Primož Štajer
Vino tedna: Vale da Capucha branco 2015, Pedro Marques
Vino, ki ga tekstura, mineralnost in kisline postavljajo ob bok chablisom.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
četrtek, 23. novembra
Ljubljana
157. srečanje Belvina, Vinska klet Gross

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid