Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Cvetober slovenskih penin v Ateljeju

V ljubljanski restavraciji Atelje, ki ji poveljuje chef Jorg Zupan, se bomo v sredo, 24. junija, sprehodili med pethodnim menijem in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Junijske ugodnosti za člane vinskega kluba Zgodbe o vinu

Preverite, kaj junija čaka člane kluba Zgodbe o vinu in kakšen vinski paket smo jim pripravili.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinski klub: Prvo vino Lana Kristančiča

Predstavljamo prvo vino vinskega kluba Zgodbe o vinu. Njegovi člani bodo letos prejeli dvakrat po šest steklenic vina slovenskih...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Koronopaket Otmarja Šturma

Vinarje sprašujemo, katera vina njihovih kolegov bi vseboval koronapaket (six-pack), če bi koronavirus zahteval popolno pretrganje stikov...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Dar sonca – vina neuveljavljenih, a vrhunskih slovenskih vinarjev

Hiša dobrih vin – Koželj je lastno blagovno znamko Dar sonca ustanovila pred sedmimi leti. Danes pod to etiketo ponujajo devet...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Briški Quercus ljubitelje vina razveseljuje že 20 let

Blagovno znamko Quercus so v Kleti Brda na začetku zasnovali za prodajo v gostinskem sektorju, zato so vina zorela v lesu. Pozneje so v...

Vinski vodnik 2019

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Primož Štajer
Vino tedna: Laški rizling 2012, Ducal
Veliko belo vino za trizvezdične restavracije.

Kolumne

kapljica

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
sobota in nedelja, 20. in 21. junija
Goriška brda
Dan odprtih kleti v Brdih
Sreda, 24. junij ob 19ih
Ljubljana
Cvetober slovenskih penin v Ateljeju
petek, 26. junija
Portorož
9. gourmet večer v Bernardinu
četrtek, 16. julija
Ljubljana
Brike v mestu

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2017 vključenih 818 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2016 obdelanih 536 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (12 odstotkov), sledijo refošk (8), chardonnay in sauvignon (vsak 7) ter malvazija (6 odstotkov).

Leta 2017 so slovenski vinarji izvozili slabih šest milijonov litrov vina, medtem ko se ga je še enkrat več (12 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2017 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog ter je na ravni EU iz leta 2011 – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Istrska malvazija
malvasia Istriana, malvasie blanche
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
tropsko sadje, akacija, breskev, marelica
okus
Okus:
temperamenten, svež, blaga grenčica
okus kje kje

Najdemo jo v slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in Goriških brdih, večinoma tudi v hrvaškem delu Istre in na italijanskem Krasu. Malvazija je naziv, s katerim se opisujejo zelo različne sorte po vsem svetu. Istrska malvazija, ki je v slovenski Istri vsaj od 13. stoletja, glede na dozdajšnje genske raziskave s preostalimi malvazijami nima nič skupnega. Predvsem zaradi imena jo namesto med avtohtone uvrščamo med udomačene lokalne sorte.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile, vključno s peninami, barikiranimi in maceriranimi vini ter predikati.

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!