Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Steklarna Rogaška z inovativnim pristopom navdušila na frankfurtskem salonu Ambiente

Prodajalne z blagovno znamko Rogaska so v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji in v Teheranu; s prodajalnami se med drugim...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Vipavska klet se je dvignila kot feniks iz pepela

Direktor kleti Vipava 1894 Jakob Blaschitz veliko stavi na vina višjega razreda, ki bodo šele prišla na trg. Pri tem ima v mislih tudi...

VINO
Novice
Petra Šubic Novice Klet Brda: Letos se bodo bolje izvažala vina z močno blagovno znamko

V Kleti Brda so kljub napovedim o manjši porabi vina optimistično razpoloženi, saj menijo, da bodo z večjim vložkom v promocijo in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Salon penečih vin: Je lahko peneče se tudi naravno?

Na 6. Salonu penečih vin, ki bo v petek, 15. februarja, v ljubljanskem hotelu Slon, bosta svoja razmišljanja o tem, ali obstajajo manj...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Šesti Salon penečih vin v ljubljanskem hotelu Slon

S čarobnim svetom iskrivih mehurčkov v podjetju RadoSt začenjajo dogajanja na letošnji ljubljanski vinski sceni. Del salona, na katerem...

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Miha Femec
Vino tedna: Purely Gold Rose, Golden Rain
Pozlatimo si valentinovo z mehurčki.

Kolumne

kapljica

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
četrtek, 21. februarja
Ljubljana
169. srečanje Belvina - Puklavec Family Wines
sobota, 23. februarja
Ilirska Bistrica
3. Festival vin Ilirska Bistrica
torek, 26. februarja
Šentilj
1. salon naravnih vin
nedelja in ponedeljek, 10. in 11. marca
Portorož
21. festival malvazija, žlahtni okus Mediterana
od 16. do 19. marca
Krvavec, Ljubljana
Evropski simpozij hrane (European Food Summit)
od 21. do 30 marca
Južnoafriška republika
Tentours: Vinska tura v Južno Afriko
petek, 29. marca
Trst (Italija)
Mehurčki na Krasu 2019
od 7. do 10. aprila
Verona (Italija)
Vinski sejem Vinitaly 2019
sobota, 13. aprila
Ptuj
Salon sauvignon 2019
četrtek, 25. aprila
Ljubljana
Najboljša štajerska vina v Ljubljani
petek, 26. aprila
Izola
Festival oranžnih vin
od 27 aprila do 1. maja
Bolgarija
Tentours: Vinska tura v Bolgarijo
od 27. aprila do 1. maja
Moldavija
Tentours: Vinska tura v Moldavijo
nedelja in ponedeljek, 12. in 13 maj
Vipava
Okusi Vipavske 2019
sobota in nedelja, 24. in 25. maja
Portorož
Rose & Rosé Festival Portorož
petek, 31. maja
Novo mesto
4. Pop Up Wine Festival Novo mesto
Sobota in nedelja, 1. in 2. junija
Goriška brda
Dan odprtih kleti v Brdih
četrtek, 6. junija
Sevnica
9. Festival Modre Frankinje
od 9. do 13. junija
Francija
Tentours: Vinska tura v Bordeaux
ponedeljek, 26. avgusta
Radenci
10. Salon traminec

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Pikolit
italijanski pikolit, piccolit, pikolit weisser, piccoleto bianco
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
bela breskev, marelica, akacijev med
okus
Okus:
poln, sladek, topel
okus kje kje

Najdemo ga v Goriških brdih in na Vipavskem, čez mejo pa v Furlaniji, od koder naj bi izviral. Pikolit naj bi bil cenjen že v antičnih časih, tudi v naših krajih se prideluje že stoletja. Prvi pisni viri ga omenjajo v 18. stoletju, Vertovec pa je o njem zapisal, da je znan vsem »gosposkim« vinogradnikom in da so iz njega po »tokajski šegi« pridelali vino iz sušenega grozdja. Pili naj bi ga na francoskem in ruskem dvoru ter pri papežu. Sorta je stara in jo pesti slabo opraševanje, zato je tudi pridelek razmeroma majhen. Vino ima zelo visoko vsebnost alkohola.

okus
Način pridelave:
Večinoma se prideluje vino iz sušenega grozdja, nekateri (Ščurek) ga zorijo v lesenih sodih in ponudijo kot suho krepko belo vino. 

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!