Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Odlična rebula v čast odličnega cesarja v sodu odličnega kralja

Pobudnik posveta Vipavska rebula, cesarjev izbor Edvard Svetlik je cesarjevo rebulo pretočil v sod, narejen iz 350 let starega hrasta, ki...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Le še noč nas loči od 4. gourmet večera v Bernardinu

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin vabi na nepozabni 4. gourmet večer v restavracijo Pečina, kjer bomo poleg kuharskih...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Mira Šemić priporoča Lidlova vina

Trgovsko podjetje Lidl je ustanovilo lastno blagovno znamko Naše vam paše, zraven pa pritegnilo največjo strokovnjakinjo za vino v...

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Vino tedna: Vitovska 2009, Paolo Vodopivec

Vino, uravnoteženo do popolnosti.

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vinski vodnik 2018: Bizeljsko-Sremič

Podrobnejši pregled Vinskega vodnika 2018 iz Podravja selimo v Posavje. Bizeljanci so letos poslali v pokušnjo 28 vin, dve več kot lani.

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Cipro
rdeči muškat, muškat ruža, muškat crveni, likor, moscato rosa, rosenmuskateller
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
muškaten
okus
Okus:
topel, gladek
okus kje

Najdemo ga v slovenski Istri, čez mejo na Hrvaškem in v Italiji (Trentinsko). Cipro je vnovič odkrita sorta v slovenski Istri, čeprav je bila dokumentirana že leta 1843 v kletarski knjigi grofa Gravisija, ki je imel posestva v okolici Bertokov. Rdečo muškateljko je omenjal tudi Vertovec, ki je zapisal, da je manj dišeča kot bela. Genske analize so pokazale, da sta cipro in muškat ruža ista sorta. Ime je sorta dobila zaradi posebnega, izrazitega vonja vina. Sinonim likor pa pove, da je vino alkoholno in sladko, podobno likerju.

okus
Način pridelave:
Večinoma polsladka in sladka vina.

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Primož Štajer
Vino tedna: Vitovska 2009, Paolo Vodopivec
Vino, uravnoteženo do popolnosti.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
sobota in nedelja, 20. in 21. oktobra
Spodnja Idrija
Modri - Les noirs

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!