Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju La Subida: Z eno nogo smo v koreninah, z drugo pa gremo v korak s časom

Alessandro Gavagna je tisti kuhar iz La Subide, ki hodi po Colliu s tehtnico pod pazduho, ko obiskuje stare gospodinje in si zapisuje...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vrhunska kuhinja z roko v roki z odličnimi vini

Največjo istrsko klet Vinakoper so obiskali vrhunski kuharji združenja JRE Slovenija.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Začenja se kulinarično križarjenje po Vipavski dolini

Od 22. aprila do 19. maja bo v Vipavski dolini že petič zapored potekal kulinarični mesec, ki bo vrhunec doživel sredi maja z...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Modra frankinja je modri pinot vzhodne Evrope

O modri frankinji, slovenski rdeči sorti prihodnosti, smo se pogovarjali s strokovnjakoma Katjo Šuklje in Guillaumom Antalickom.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Tržaški zaliv so zalili vinski mehurčki

V Trstu se je s penečimi se vini predstavilo skoraj 70 vinarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške.

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Robert Gorjak
Vino tedna: Modri pinot 2015, Verus
Njihov najboljši doslej.

Kolumne

kapljica
VINO
Novice
Ivan Peršolja Novice Kolumna Ivana Peršolje: Antwerpen po Antwerpnu

V drugem največjem belgijskem mestu je potekalo svetovno sommeliersko prvenstvo.

VINO
Novice
Časlav Matijević Novice Kolumna Časlava Matijevića: Grand Tasting Belgrade 2019

Pred kratkim so ugasnili reflektorji nad vinsko areno hotela Metropol Palace v Beogradu.

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
ponedeljek, 22. aprila
Planina nad Ajdovščino
Druženje s pinelo 2019
četrtek, 25. aprila
Ljubljana
Najboljša štajerska vina v Ljubljani
petek, 26. aprila
Izola
Festival oranžnih vin
od 27 aprila do 1. maja
Bolgarija
Tentours: Vinska tura v Bolgarijo
od 27. aprila do 1. maja
Moldavija
Tentours: Vinska tura v Moldavijo
sobota, 27. aprila
Šmartno
Brda in vino
nedelja in ponedeljek, 12. in 13 maj
Vipava
Okusi Vipavske 2019
sobota in nedelja, 24. in 25. maja
Portorož
Rose & Rosé Festival Portorož
petek, 31. maja
Novo mesto
4. Pop Up Wine Festival Novo mesto
Sobota in nedelja, 1. in 2. junija
Goriška brda
Dan odprtih kleti v Brdih
četrtek, 6. junija
Sevnica
9. Festival Modre Frankinje
sobota, 8. junija
Vipavski Križ
Festival vina zelèn
od 9. do 13. junija
Francija
Tentours: Vinska tura v Bordeaux
sobota, 15 junija
Slap pri Vipavi
Slap vino festival
ponedeljek, 26. avgusta
Radenci
10. Salon traminec

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
The Real Klarnica
klarnca, mejina, klarna meja
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
akacija, med, lipa, zelišča
okus
Okus:
poln
okus kje kje

Najdemo jo le v Vipavski dolini in malo na Krasu. Vertovec piše, da je samosevka in da je najdena pri gospe Klari iz Dornberka, ki se je pred vsiljivimi moškimi pogledi zavarovala z živo mejo, zasajeno s sorto klarnica. Označil jo je kot močno rodovitno sorto, ki pozno zori, ima puste in vodene jagode ter daje slabše vino. Tako je bilo v času Vertovca, medtem ko ob novih vinogradniških in vinarskih tehnologijah postaja klarnica vse bolj zanimiva sorta.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; večina vinarjev jo ponudi trgu s časovnim zamikom od enega do dveh let. Sorto tudi macerirajo in zorijo v lesu. Primerna je tudi za pozno trgatev.

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!