Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Cviček spet nagrajen na Decanterju

Dolenjski posebnež v Londonu ni več neznanka, tako da bodo šle počasi tudi šale o tem, da cviček sploh ni vino, kmalu v pozabo.

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Aleksander Klenar v Sobi 102: Modri pinot v Istri pač ni tak kot na Štajerskem

Sezono vinsko-kulinaričnih seans v Sobi 102 smo sklenili s srkanjem vin iz istrske hiše Klenart, kjer dajejo prednost rdečim sortam pred...

VINO
Novice
STA Novice Vipavska dolina po izboru Lonely Planeta med 10 top kraji v Evropi

V Razvojni agenciji ROD Ajdovščina pravijo, da so veseli, ker so tudi drugi prepoznali, kar domačini že vedo – da so lepi, dobri,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Šest nepogrešljivih aplikacij za vinoljube

Od nadzorovanja zalog vina, cen, komentarjev do priporočil spajanja s hrano – najbolj uporabljane mobilne aplikacije ljubiteljem vina...

VINO
Novice
Petra Šubic Novice Vinakras Sežana išče vinograde na Krasu

Petdeset hektarjev vinogradov zadruga že ima, prav toliko pa bi jih rada še najela oziroma odkupila, s tem pa si zagotovila dovolj...

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Žametovka
žametna črnina, modra kavčina, kölner blauer, plava velica
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
izrazito saden, po malinah
okus
Okus:
lahek, kiselkast, svež
okus kje kje

Najdemo jo v Posavju in Podravju. Najstarejši trs žametovke raste na mariborskem Lentu, njegova starost pa je ocenjena na več kot 400 let. S tem je trta vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša na svetu. Gojijo jo tudi v severozahodni Hrvaški, nekoliko manj tudi v Nemčiji in Avstriji. Hrvaški ampelograf (trtoslovec), baron Zdenko Turković, je zapisal, da žametovka izvira iz naših krajev. Tudi genske analize niso pokazale podobnosti z nobeno drugo sorto. Žametovka se samostojno na trgu pojavi le redko (Bela krajina), večinoma konča v cvičku.

okus
Način pridelave:
Predvsem za množično pridelavo, največ je konča v zvrsteh (cviček, metliška črnina, bizeljsko rdeče).

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Toni Gomišček
Vino tedna: Rebula ivanka 2015, UOU
Vino ku an bot, ma dosti bulše.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
od 25. do 27. maja
Šentjernej
Teden cvička
petek, 25. maja
Novo mesto
Pop Up Wine Festival
sobota in nedelja, 26. in 27. maja
Portorož
Festival vrtnic in rosé vin
sobota, 26. maja
Bukovica
Bukovica - Drink & Food Festival
nedelja, 27. maja
Portorož
Gostujoči kuhar: Matthias Schmidberger
četrtek, 7. junija
Sevnica
8. Festival modre frankinje
sobota, 9. junija
Ljubljana
Festival kraškega pršuta

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid