Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vinski vodnik 2018: Goriška brda

Podrobnejši pregled Vinskega vodnika 2018 končujemo v Goriških brdih, ki čvrsto držijo primat okoliša z največjo koncentracijo...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice 4. gourmet večer v Bernardinu: V bratskem dvoboju je teklo vino, ne kri

Na četrtem gourmet večeru, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Hoteli Bernardin v restavraciji Pečina, smo poleg vrhunskih jedi chefa...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Slovenski festival vin se vrača h koreninam

Prihodnji teden se bo zgodil Slovenski festival vin, ki se seli v Cankarjev dom, kjer se je pred 21 leti tudi začel. Na festivalu se bo...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 11 martinovanj, ki jih ne smete zamuditi

Ni dobrega vina brez Martinovega blagoslova, pravijo. Ni pravega martinovanja brez pečene goske? Kakor za koga. Izbrali smo 11 krajev,...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Rebula classic 2017, Marjan Simčič

Preprosto odlična rebula.

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Modra frankinja
blaufränkisch, frankinja crna, moravka, frankonien noir
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
robide, brusnice, črna murva, čokolada
okus
Okus:
srednje poln, dokaj harmoničen, rahlo pikanten
okus kje kje

Najdemo jo v Podravju in Posavju, kjer je tudi najbolj razširjena rdeča sorta. Dokazano pa je, da je nekoč rasla tudi na Vipavskem, kjer jo nekateri vinogradniki na novo sadijo. Kot sortno vino se pri nas uveljavlja šele v zadnjem času, sicer pa je veliko konča v cvičku, metliški črnini in rdečem bizeljčanu. Dolgo časa je vinski svet domneval, da frankinja izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške, a so raziskovalci nemškega trsničarskega inštituta v Geilweilerhofu pred kratkim z genskimi analizami potrdili, da gre za avtohtono slovensko sorto, ki celo izvira iz štajerskih vinogradov.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; lahko se pridela v preprosto enoletno vino, lahko pa tudi v resno, celo veliko rdeče vino (Marof). Veliko frankinje še vedno konča v preprostih zvrsteh.

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Robert Gorjak

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
četrtek in petek, 15. in 16. novembra
Ljubljana
21. Slovenski festival vin
ponedeljek, 19. novembra
Dunaj
Orange Wine Festival

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!