Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Tema
Primož Štajer Tema Naravna vina: Piemont (Italija)

Piemont je obvezna destinacija za vsakega resnega gurmana in vinoljuba. V Torinu, Albi, Astiju ter drugih mestih in vaseh boste v vinskih...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Pridružite se nam na Večeru neskončnih okusov

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja drugo nepozabno in ekskluzivno večerjo, tokrat v portoroški restavraciji...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Movia že osmič med sto najboljšimi vinskimi kletmi na svetu

Aleš Kristančič: Veliko lažje je priti na vrh kot na njem obstati, podobno kot v muziki ali športu. Bolj ko si znan, bolj si pod...

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Vino tedna: Amarone della Valpolicella 2014, Il Monte Caro

Amarone, ki mu malodane ni para

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano V restavraciji Atelje se začenjajo kuharske Rezidence

V prvi Rezidenci bo chef Jorg Zupan v svojem kulinaričnem Ateljeju gostil mladega chefa Luko Koširja iz Gostilne Grič. Večer bo...

VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Bi si drznili v meko renskega rizlinga?

Organizator potovanj Tentours vabi na spektakularen ogled najbolj strmih vinogradov na svetu nad Mozelo in okušanje vinskih diamantov v...

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Klarnica
klarnca, mejina, klarna meja
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
akacija, med, lipa, zelišča
okus
Okus:
poln
okus kje kje

Najdemo jo le v Vipavski dolini in malo na Krasu. Vertovec piše, da je samosevka in da je najdena pri gospe Klari iz Dornberka, ki se je pred vsiljivimi moškimi pogledi zavarovala z živo mejo, zasajeno s sorto klarnica. Označil jo je kot močno rodovitno sorto, ki pozno zori, ima puste in vodene jagode ter daje slabše vino. Tako je bilo v času Vertovca, medtem ko ob novih vinogradniških in vinarskih tehnologijah postaja klarnica vse bolj zanimiva sorta.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; večina vinarjev jo ponudi trgu s časovnim zamikom od enega do dveh let. Sorto tudi macerirajo in zorijo v lesu. Primerna je tudi za pozno trgatev.

Vinski vodnik

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Primož Štajer

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
petek, 29. septembra
Portorož
Večer neskončnih okusov
od 1. oktobra do 11. novembra
Maribor
Festival stare trte
4. in 11. novembra
Ljubljana
20. ljubljanska vinska pot
ponedeljek, 6. novembra
Maribor
Pubec – salon štajerskih mladih vin
sobota, 11. novembra
Štanjel
Martinovanje na Krasu
17. in 18. novembra
Ljubljana
20. slovenski festival vin

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid