Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Tema
Primož Štajer Tema Naravna vina: Češka in Slovaška, 1. del

V Pragi je veliko lokalov in restavracij z odlično vinsko ponudbo, ki dokazuje, da so Čehi tudi na vinskem področju dosegli velik...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Carolina bela 2013, Jakončič

Priti na vrh ni enostavno, ostati na njem je še težje.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Matej Zaro

Zarovi obdelujejo 20 hektarjev vinogradov, kjer so v glavnem zasajene lokalne sorte - glavni sta refošk in malvazija. Grozdje že od...

VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Raziskujemo: Avtohtona Vipavska

Na celodnevnem izletu po Vipavski dolini bomo z organizatorjem potovanj Tentours obiskali kleti Burja, Guerila in Ferjančič ter...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Dveri-Paxu predstavili novega italijanskega kuharja

Vinska klet Dveri-Pax iz Jarenine, ki navdušuje z izjemnimi vini, se je okrepila še kulinarično. V dvorcu namreč po novem svoje goste...

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Sauvignonasse (ex tokaj)
zeleni sauvignon, jakot, tai, friulano, furlanski tokaj, sauvignon vert
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
travniške cvetlice, mandlji
okus
Okus:
vonj je prepoznaven tudi v okusu
okus kje kje

Najdemo ga v Goriških brdih, Vipavski dolini, na italijanski strani pa v Furlaniji in Benečiji. Zaradi zaščite Madžarov se od leta 2004 ne sme več prodajati pod imenom furlanski tokaj, čeprav sorta nima nikakršne zveze z vinom, ki ga pridelujejo na Madžarskem. Sorto so začeli v Furlaniji obsežneje gojiti sredi 18. stoletja, čeprav obstaja kup legend, ki namigujejo, da so se z njo ukvarjali že beneški patriarhi v 13. stoletju. Izhaja pa iz trte sauvignonasse, stare francoske sorte, ki je rasla v Provansi na jugu Francije.

okus
Način pridelave:
Predvsem sveže, enoletno ali dvoletno vino, ki je zelo aromatično in nima potenciala daljšega staranja. Z maceracijo in/ali zorenjem v lesenih sodih je možno nekoliko daljše shranjevanje. 

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Robert Gorjak
Vino tedna: Carolina bela 2013, Jakončič
Priti na vrh ni enostavno, ostati na njem je še težje.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
petek, 19. januarja
Koper
Wine Academy: Skrivnosti degustiranja vina
petek, 2. februarja
Nova Gorica
Park Wine Stars, festival vin
sobota, 10. februarja
Izola
Refuscus Mundi – Svet refoška
od 15. do 18. aprila
Verona (Italija)
Vinski sejem Vinitaly 2018
od 13. do 14. maja
Vipava
Okusi Vipavske 2018

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid