Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Petra Šubic Novice Vinska klet Steyer želi pridelati sto tisoč buteljk vina na leto

Širijo se v gostinstvo, z vinarjem iz avstrijske Štajerske pa bodo skupaj začeli čezmejno prodajo vina.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Salon traminec letos že devetič

Traminci v družbi vrhunske kulinarike in ob glasbeni spremljavi Vlada Kreslina 27. avgusta od 17. ure v Zdraviliškem parku Radenci.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Novice
Miha Femec Novice Vino tedna: Chewbacca 2016, Kupljen

Intrigantna penina, kakor vsaka napoved filma Vojna zvezd.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinakoper z novo malvazijo in priznanim enologom

Iz kleti Vinakoper prihaja nova polnitev malvazije iz gastronomske linije Capris, v "prestopnem roku" pa se je največja istrska klet...

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Rumeni plavec
debeli klešec, plavac, plavez gelber, plavaj
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
saden, po hruškah
okus
Okus:
od srednje poln do poln
okus kje

Najdemo ga v bizeljsko-sremiškem in dolenjskem vinorodnem okolišu, kjer šteje za avtohtono sorto, čeprav je bilo doslej opravljenih premalo raziskav za takšno trditev. Matija Vertovec ga, zanimivo, prišteva k štajerskim sortam. Sorta se je sicer razvila znotraj črnomorskega bazena, udomačila pa se je še v severozahodnem delu Hrvaške. Rumeni plavec nima nič skupnega z veliko skupino sorte plavac, ki jo najdemo v Dalmaciji.

okus
Način pridelave:
Zaradi kiselkastega okusa in nižje vsebnosti alkohola največkrat konča v zvrsteh. Najdemo ga v bizeljčanu in cvičku.

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Miha Femec
Vino tedna: Chewbacca 2016, Kupljen
Intrigantna penina, kakor vsaka napoved filma Vojna zvezd.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
petek, 31. avgusta
Mačkovci
Zvezde na Marofu

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!