Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Znate pravilno speči mesne dobrote na žaru?

Najprej meso popečemo na vroči temperaturi, da zakrkne, potem temperaturo znižamo, da je zunaj lepo pečeno, znotraj pa ostane mehko in...

VINO
Novice
Miha Femec Novice Vino tedna: Chardonnay 2015, Fedora

Chardonnay, ki spomni na bela vina iz Côte de Beaune.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Raziskujemo: Na oni strani Krasa

Na celodnevnem izletu po Krasu bomo z organizatorjem potovanj Tentours obiskali kleti Sancin, Zidarich in Čotar, vmes pa se bomo ustavili...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 10 marketinških nasvetov za vinarje

Prodajo lahko povečate tudi s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža Rezidenca: Od surovih škampov v bučnem olju do mletih kosti trilje

Na tretji Rezidenci v restavraciji Atelje v Ljubljani je chef Jorg Zupan gostil stanovskega kolega Davida Skoka iz Istre. Izkazala sta se z...

VINO
Novice

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Rebula
rumena rebula, ribolla gialla
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
prikrito saden (citrusi) in cedra
okus
Okus:
živahne kisline, nižja stopnja alkohola
okus kje kje

Najdemo jo v Goriških brdih, Colliu (italijanska stran Brd) in na Vipavskem. Poznali naj bi jo že v rimskih časih, najstarejši znani zapis, ki omenja pridelavo rebule, pa izhaja iz gradu Rittersberg v neposredni bližini vasi Višnjevik v Goriških brdih. Čeprav jo imajo Brici za avtohtono sorto, je pravilneje reči, da je udomačena lokalna, saj so genske raziskave pokazale, da imajo rebulo tudi na grškem otoku Kefalonija. Sorto odlikuje raznovrstna uporaba.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile, od preprostega namiznega vina, prek penečega se do predikatov, vin iz sušenega grozdja ter oranžnih vin s podaljšano maceracijo drozge.

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Miha Femec
Vino tedna: Chardonnay 2015, Fedora
Chardonnay, ki spomni na bela vina iz Côte de Beaune.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
petek, 27. aprila
Šentrupert
Cviček v srcu
petek, 27. aprila
Izola
7. Orange Wine Festival
od 13. do 14. maja
Vipava
Okusi Vipavske 2018

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid