Z Marofom se je Goričko vrisalo na svetovni vinski zemljevid

 
Članek Novice
31.07.2019 05:00
avtor

Z Marofom se je Goričko vrisalo na svetovni vinski zemljevid

Letos mineva deset let od odprtja nove vinske kleti Marof v Mačkovcih na Goričkem. Klet iz Prekmurja - sive lise slovenskega vinskega prostora - sodi danes med najbolj prepoznavne domače vinske znamke.
Z Marofom se je Goričko vrisalo na svetovni vinski zemljevid
Glavni vinar in direktor kleti Marof Uroš Valcl
Foto: Aleš Beno

»Če je grofom Szápáry tukaj uspelo ustvariti sloveče vinogradniško posestvo in vina, ni vrag, da to ne bi moglo uspeti tudi nam,« je ob 10. obletnici ustanovitve prekmurske kleti Marof povzel ustanovitelj Stanko Polanič, tudi lastnik skupine Panvita. 

Predzgodba vinske kleti Marof – po nemško se ji je od nekdaj reklo Meierhof – se je začela leta 1905, ko je grofovska družina Szápáry na Goričkem postavila lovski dvorec skupaj z objekti za kmetovanje in vinsko kletjo. Danes na vrhu griča ob obnovljenem dvorcu, kjer so za zdaj le pisarne, in domačiji, kjer je mogoče ob koncu tedna tudi kaj pomalicati, stoji še sodobna vinska klet, ki je bila zgrajena leta 2009 po idejni zasnovi arhitekta Andreja Kalamarja.

Takoj je padel Decanterjev regijski šampion

Že naslednje leto so na največjem mednarodnem ocenjevanju vin Decanter v Londonu prejeli regijskega šampiona (regional trophy, danes platinasta medalja) za chardonnay iz linije Breg, kar ni majhna stvar. Še posebno ne, če vino prihaja iz vinorodnega okoliša, ki ga malodane nihče na svetu ne pozna. Vodja vinske kleti Marof Uroš Valcl pravi, da je to dokaz, da imajo prave lege. 

»Vinogradništvo je panoga, ki jo zaznamuje predvsem potrpežljivost – z naglico se ne pride prav daleč. Ni presenetljivo, da se desetletje, odkar smo odprli novozgrajeno klet, zdi kot bežen trenutek. V svetu vina je deset let nedvomno kratko obdobje. Čeprav je naša nova zgodovina šele na začetku, nam je uspelo bistveno več, kot je bilo pričakovati v tako kratkem obdobju,« je prepričan Valcl. 

Kako se je znašel Štajerec na čelu največje prekmurske kleti? Z 18 leti je Valcl zaradi prezgodnje očetove smrti prevzel vajeti družinske kmetije v Zgornji Kungoti, vmes pa v Mariboru doštudiral agronomijo. Z željo po novih izzivih je skupaj z Mitjo Lo Duca postavil temelje za blagovno znamko Ducal. Ko sta se razšla, je visokorasli Štajerec, nekoč tudi obetaven košarkar, pred natanko desetimi leti sprejel povabilo Stanka Polaniča, da skupaj ustvarita uspešno vinsko zgodbo na Goričkem – v vinski kleti Marof.

Goričko je bilo namreč kljub stoletni tradiciji dolgo časa siva lisa na vinskem zemljevidu. O vinih z Goričkega se ni slišalo pravzaprav nič. »Največji problem Goričkega je, da mu manjka sto let zgodovine. Ko je Evropo napadla trtna uš (v naše kraje je zašla okrog leta 1880, op. a.), je bilo samo na Goričkem zasajenih čez tisoč hektarjev vinogradov. Danes jih je 600 v vsem Prekmurju. Vinogradi so se po napadu trtne uši začeli obnavljati po celotnem slovenskem ozemlju, le v Prekmurju ne. Ozemlje je bilo tedaj namreč pod upravo Madžarske in dekret iz Budimpešte je velel, da se smejo trte saditi samo do 200 metrov nadmorske višine. Tako so začeli nastajati vinogradi na velikih posestvih na Madžarskem, v Prekmurju pa se niso obnavljali,« glavni razlog za počasnejši razvoj prekmurskega vinorodnega okoliša opisuje Valcl. 

Na Goričkem izjemna mineralna pestrost tal

Danes so vina Marof na vinskih kartah vodilnih restavracij in vinotek treh celin, in to ne v cenenem delu cenika. »Naša vina izvažamo v 11 držav Evrope in Azije ter v ZDA. Povpraševanje po naših vinih narašča še posebej na Kitajskem, ki je vinski trg z največjim potencialom rasti. V izjemnem boju za nov trg tega ni mogoče doseči le z vrhunskimi vini. Potrebna sta tudi premišljeno vlaganje v promocijske dejavnosti ter gradnja prepoznavne blagovne znamke in sloga. Pečat in prepoznavnost naših vin izvirata iz goričkega terroirja, to je edinstvenega sozvočja podnebja in tal. Kar so v Sloveniji še pred desetletjem šteli za slabost, češ da prihajamo iz vinogradniško nerazvitega Prekmurja, je danes naša prednost,« razlaga vinar. 

Ko Valcl omenja terroir, ne pozabi poudariti velike raznovrstnosti tipov tal na Goričkem. »Na tako majhnem prostoru imamo izjemno mineralno pestrost tal, takšno kot le redkokje. Ravno struktura tal pa poleg sonca najbolj vpliva na okus vina. Na legi Mačkovci je kombinacija kremenovega proda in gline, lega Bodonci bazira na silicijevih oksidih in kremenu, kjer se na primer pridelujejo slani sauvignoni, chardonnayji in rizlingi. Na naši najbolj oddaljeni legi Kramarovci pa je osnova bazalt, ki vsebuje veliko fosforja in žvepla, kar spet daje svojstven pečat našim vinom.«

Koncept družinskega vinarstva

In še nekaj je pomembno pri tem: čeprav je vinska klet Marof povezana z večjim poslovnim sistemom, se njihova vina pridelujejo po vzoru družinskih vinarstev. Zmogljivost kleti je 300 tisoč steklenic, a jih napolnijo le okrog 70 tisoč na leto. Namesto prvotnih 40 hektarjev vinogradov danes obdelujejo skoraj polovico manj, 22 hektarjev. »Naša klet resda daje vtis modernega objekta, vendar vsi postopki potekajo zelo tradicionalno. Mošt pustimo, da zavre spontano, brez kontrole temperature in dodajanja tujerodnih kvasovk. Vina se pred stekleničenjem po potrebi le homeopatsko čistijo in blago filtrirajo. Naš sonaravni pristop v vinogradih pa bomo v prihodnje tudi uradno zabeležili, saj smo od letošnjega letnika v postopku pridobitve certifikata ekološkega vinogradništva,« razodene Valcl.

Vinar poudarja, da je v desetih letih največ časa posvetil prav proučevanju vinogradov. Poskušal je razumeti okolje, tla in klimo ter posledično to, katera sorta je najbolj primerna za posamezno lego. Zato so v zadnjih letih kar nekaj sort na posameznih legah zmetali ven in jih vnovič zasadili na drugih. »Med obnovo vinogradov smo na vrh postavili našo slovensko domorodno, najplemenitejšo rdečo sorto – modro frankinjo. Danes modra frankinja zaseda približno tretjino naših leg. A tej sorti smo se zavezali, še preden je mednarodna ampelografska stroka razvozlala, da modra frankinja dejansko izvira z območja Slovenije. Zaradi te srečne okoliščine je pri nas začela končno doživljati pozornost, ki si jo zasluži. Na mednarodnih trgih pa modra frankinja mačkovci vzbuja pozornost in zanimanje predvsem zaradi svoje izjemne kakovosti,« je jasen Valcl.

Zmagovalna modra frankinja

Do modre frankinje, ki jo prideluje Valcl na legi Mačkovci, ni ostal ravnodušen niti eden največjih svetovnih vinskih kritikov in idejni oče največjega ocenjevanja vin na svetu, londonskega Decanterja. Steven Spurrier je namreč omenjeni modri frankinji lanskega aprila namenil kar 94 točk od stotih.

In kaj je Spurrier zapisal? »Odlične globoke žametno rdeče barve, ki je videti mladostno in razkošno. Tople jesenske jagode z rahlo pikantnostjo na nosu dodajo vinu karakter, ki vas ne zavede od pričakovane mehkobe in gladkosti okusa. Vino je na okus precej polno s pristno zrelostjo. Naravna krepkost in živahna globina ostajata pod gladko teksturo, ki jo podkrepijo naravne kisline. Hrast je vključen zelo dobro. Zelo prefinjeno vino – do leta 2025.«

A Marof še zdaleč ni le modra frankinja. Tukaj so še laški rizling, sauvignon, chardonnay, zeleni silvanec, zweigelt, pa tudi sivi pinot in renski rizling, ki kani v prihodnje prevzeti vidnejšo vlogo. »Ponosni smo na vse svoje polnitve, letos smo dali na trg izboljšano različico bele in rdeče zvrsti, ki po novem sodita v linijo Breg. V prihodnosti imamo še kup načrtov. Čar vina je ne nazadnje v tem, da je zmeraj možno pridelati še bolj prepričljivega in izjemnega,« pravi Valcl, ki ima misli že usmerjene proti 20-letnici delovanja.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Robert Gorjak: Vina, ki na Decanterju prejmejo srebrno medaljo, bi na drugih tekmovanjih prejela zlato

Po osmih letih se vrača Mednarodni salon Decanterjevi nagrajenci, ki bo postregel z vini iz regije, ki so na letošnjem ocenjevanju v...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Posavci so dokazali, da zmorejo in znajo

Na posestvu Tri lučke na Sremiču se je odprl Teden okusov Posavja, ki se bo v soboto končal v starem mestnem jedru v Krškem s...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Začenjajo se Okusi Posavja

Osrednji dogodek bo trajal teden dni, od 30. avgusta do 6. septembra, ko bo 13 gostincev iz posavske regije še posebej poudarjalo jedi,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet meseca: Vipava 1894

Vipavska dolina ponuja raznolike vinogradniške lege in širok nabor sort, zato lahko v kleti Vipava 1894 poleg avtohtonega zelena in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Iščemo najboljše pridelovalce vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort

Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort je naslov natečaja, ki ga pri spletnem mestu Ovinu.si že...