Komentar

Kolumna Dušana Brejca: Zmagovita všečnost!?

 
Blog Novice
12.08.2019 08:47
avtor

Kolumna Dušana Brejca: Zmagovita všečnost!?

Ocenjevanje vin je bilo vedno v domeni enologov. Le kdo drug naj bi o vinu vedel več kot tisti, ki ga zna pridelati? K ocenjevanju so se pripustili izkušeni vinogradniki in vinarji, ki največkrat niso imeli formalne izobrazbe, zato pa relevantne izkušnje. Bila so osemdeseta leta (prejšnjega stoletja) in trženje vin je bilo bolj usmerjeno v količino kot v kakovost.

V devetdesetih se je že pokazalo, da po tej poti vinska ekonomija ne bo vzdržna. Kupec je kralj, če plača, se je govorilo in prevladala je teza, da se mora vino prilagoditi trgu, in ne obratno, čeprav so v notoričnih pokrajinah celo vinarji zatrjevali, da se ne bodo prilagajali trgu, češ, naša vina so takšna zato, ker so izraz terroirja, in naj se kupec tega zave ter prilagodi.

Ko se je pisalo leto 1992 in so se na mednarodnem trgu uveljavila vina iz novega sveta, je bilo evropskim vinarjem že jasno, da so ta »nova« vina prišla na trg za vedno, da torej niso muha enodnevnica. Kakovost je postala ključna debata.

Kapital pa je enologom že poočital, da se vina prepočasi prilagajajo spremembam na trgu, zato je bila sprejeta odločitev, da morajo biti tudi ocenjevalne skupine sestavljene tako, da bo »glas ljudstva«, torej porabnikov, močneje zastopan.

Zato so v ocenjevalne komisije vstopili amaterji, ki niso imeli formalne izobrazbe, in med njimi veliko novinarjev, ki so sčasoma postali specializirani vinopisci. Vino je že bilo globalno blago, le da tega pri nas nismo zaznali, saj na domačem trgu tujih vin skorajda ni bilo.

Vinopisci in sommelierji ter predstavniki trgovcev so pri ocenjevanju vin postali številčnejši, saj naj bi enologi prepogosto zastopali le »proizvodni vidik«, trženje pa mora biti »consumer driven«, kot se je vneto ponavljalo na mednarodnih trženjskih tečajih: nobeno vino ni večno, če se ne prilagaja okusu trga in spremenjenim življenjskim navadam.

Master of Wine je postal nov poklic, najbolj zaželen naziv vinskega guruja, pa čeprav gre predvsem za (veliko) poznavalstvo in specializacijo, kar pa še ni univerzitetna diploma. Ponudba na trgu se je večala, prodaja vina pa je postajala čedalje težja in zapletenejša, saj se je konsolidacija dogajala tudi med vinskimi trgovci in distributerji.

»Všečnost« je postal pojem, ki je pretehtal nad kakovostjo in slogom: vino je namenjeno prodaji, torej dajmo ljudem, kar jim je všeč. Zato je bilo treba vino demistificirati. Čeprav je ta sintagma stara 30 let, se spet oživlja. Všečnost ni bila nikoli navedena kot kriterij v ocenjevalnih shemah, a je zdaj pogosteje uporabljen pojem kot kakovost ali slog.

A kaj je všečno? Všeč mi je lahko tudi kič. Všeč so mi lahko motna vina, vina z napakami ali celo boleznimi, kot je ciknjeno vino. Pa čeprav je motnost le eden od elementarnih znakov, da se v vinu še nekaj »dogaja«, kar je lahko dobro ali slabo.

In kdo bo o tem presojal? Kot večletni predsednik treh mednarodnih komisij na treh zelo različnih ocenjevanjih (Mundus vini, Biofach, Mondial des vin extrêmes) lahko izkustveno povem, da so enologi zagotovo najbolj usposobljeni, kar se najlepše vidi pri tako imenovanih mejnih vinih, tistih, ki ocenjevalca spravijo v velik dvom o primerni oceni, in takrat se izkažejo enološko znanje in izkušnje.

Če bomo privzeli, da je pri vinu vse relativno in subjektivno – kar nikakor ni res! – in da lahko skoraj vsakdo postane ocenjevalec vin, bo »všečnost«, ta pritlehni pojem brez kriterijev, postal edini postulat. Tedaj bomo pomagali razgraditi sistem zaščite porekla, utajili razumevanje estetske kakovosti in sloga ter postali janičarji namišljenih odličnosti in vsiljenih konceptov.  

 

Dušan Brejc je univ. dipl. ing. kmetijstva z vinarsko diplomo biotehniške fakultete v Ljubljani. Deset let je kot enolog delal v Slovenijavinu d.d., nato deset let v mednarodni prodaji in marketingu vina, žganih in brezalkoholnih pijač. Leta 1986 je dobil državno štipendijo francoske vlade za podiplomsko specializacijo iz enologije na fakulteti v Dijonu, s praksami na inštitutih INRA/ITV. Leta 1997 je opravil mednarodno marketinško specializacijo na Japonskem. V 2003. letu je postal direktor Poslovne skupnosti, danes Vinske družbe Slovenije d.o.o., ki povezuje najpomembnejše vinske kleti. Kot član in predsednik komisij sodeluje na domačih in tujih vinskih ocenjevanjih, tudi kot OIV delegat. Italijanska zveza Città del Vino mu je podelila naziv Ambasciatore Emerito. Je prejemnik uglednega priznanja CMB Benchmark's Taster (2018). Član Konventa Sv. Urbana v Ljubljani.

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.