Vinska klet meseca: Vipava 1894

 
Članek Novice
06.09.2019 08:00
avtor

Vinska klet meseca: Vipava 1894

Vipavska dolina ponuja raznolike vinogradniške lege in širok nabor sort, zato lahko v kleti Vipava 1894 poleg avtohtonega zelena in pinele pridelujejo tudi mirna, peneča se in desertna vina različnih vinskih slogov.
Vinska klet meseca: Vipava 1894
Foto: Marijan Mocivnik

Za vinogradništvo v Vipavski dolini je bilo prelomno leto 1894, ko so vipavski vinogradniki ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Zgodovina te zadruge je zelo pestra, saj je preživela kar dve svetovni vojni in italijansko okupacijo. V teh burnih časih je zadruga poslovala nepretrgoma.

Vinogradništvo in vinarstvo imata v Vipavski dolini torej dolgo tradicijo. Ugodne podnebne razmere in flišnata tla so dober temelj za rast vinske trte. Burja, ki jeseni preganja oblake nad dolino, pripomore k ugodnemu podnebju za zorenje grozdja. Trte na Vipavskem so zasajene na obrobnih gričih, zjutraj jih obsije sonce, v žgočem dnevu se senčijo v vinogradnikovi senci.

Vipavska dolina ponuja raznolike vinogradniške lege in širok nabor sort, zato lahko poleg avtohtonega zelena in pinele pridelujejo tudi mirna, peneča se in desertna vina različnih vinskih slogov. "Avtohtoni sorti pinela in zelèn dajeta kleti in vinorodnemu okolišu Vipavska dolina svojstven pečat. Za vinarja je vsako leto nov izziv donegovati sortno značilen zelèn in tudi pinelo, ki poznavalce navdušita in zbudita zanimanje tistih, ki ju okušajo prvič," pojasnjuje vodja kleti, enologinja Monika Kosmač.

"Na Vipavskem je doma raznolikost. Imamo razgibane terene in pester sortni sestav, ki omogočata pridelavo več vinskih slogov, lahko se osvežite s penino ali uživate v kompleksnosti zrelih vin. Osnovni pogoji pa so vedno enaki: pomembni sta obremenitev in vzgojna oblika vinske trte. Dobro vino je mogoče pridelati samo z dobrim grozdjem in dobrim sodelovanjem z vinogradniki," dodaja vodja vinogradniške proizvodnje Marko Benčina

Revitalizirana linija Lanthieri z retro etiketami

Vipavska klet sicer nima »svojih« vinogradov, ima pa 330 vinogradnikov kooperantov, ki obdelujejo približno 500 hektarjev vinogradov. S pridelavo kakovostnega grozdja ohranjajo svoja majhna kmetijska gospodarstva in skrbijo za urejeno kulturno krajino.

Časi, ko je vipavska klet pridelala tudi do 10 milijonov litrov vina na leto, so za vedno minili. Lani so pridelali 3,5 milijona litrov vina, medtem ko je cilj direktorja Jakoba Blaschitza in ekipe priti do največ 4,5 milijona litrov.

Medtem ko je vipavska klet v zadnjih letih na trgu ponujala le belo in črno linijo, ki je namenjena prodaji v trgovinah, so lansko jesen predstavili revitalizirano linijo Lanthieri z retro etiketami in steklenimi zamaški. V njej od belih sort najdemo pinelo, zelen, malvazijo, sauvignon, sivi pinot in chardonnay, kmalu pa se jim bo pridružil še rumeni muškat. Rdeče sorte pa zastopajo merlot, cabernet sauvignon, barbera ter zvrst merlota in caberneta.  

Po besedah enologinje Monike Kosmač, ki je v kleti zaposlena že 28 let, je bela etiketa zamenjala nekdanjo linijo Ventus, črna etiketa je danes na ravni nekdanjega Lanthierija, stara nova linija Lanthieri pa premore še malo boljša vina kot nekoč.

Pinela, zelen in sauvignon zorijo izključno v posodah iz nerjavnega jekla (inoks), malvazija kombinirano v lesu in inoksu, medtem ko chardonnay in sivi pinot počivata eno leto izključno v 500-litrskih sodih. Rdeče sorte zorijo v barikih (225 litrov) in v 800-litrskih sodih, od enega do dveh let.

»A v vinarstvu se ne moremo več oklepati receptov, biti moramo prilagodljivi in tehnološke postopke prilagajati razmeram, ki nam jih narava v posameznem letniku narekuje. Včasih paše več lesa, včasih več inoksa. A najpomembneje je, da se sledi ideji, kako vino osnovati in kaj z vinom povedati. V naši kleti želimo zajeti značilnost sorte, regije in vinorodne lege in njihove vplive jasno izraziti. Smo navsezadnje le zadnji del igre narave, odvisni od tega, kaj nam septembra ponudi,« pojasni enolog Benčina, ki se je ekipi pridružil lani poletje. 

Prihaja nova linija Z vipavskih teras

Pripravljajo pa v kleti Vipava 1894 še nadgradnjo linije Lanthieri, ki bo označena z napisom Z vipavskih teras. To bodo vina iz grozdja s terasastih vinogradov, torej z višjih leg, medtem ko bo v običajni liniji Lanthieri grozdje iz nižinskih vinogradov. Nabor sort bo enak kot v liniji Lanthieri. Pinela in zelen zorita v inoksu, preostale sorte pa v lesu. Pridelana pa bodo z nekoliko daljšo maceracijo kot tista v običajni liniji Lanthieri in tudi v sodih bodo zorela dalj časa, zato bodo tudi v tem pogledu bolj kompleksna.

»V vinogradih, ki dajejo vino za linijo Z vipavskih teras, sta pomembna elementa predvsem obremenitev in vzgoja trt. Vinogradnikom sicer nismo določili količine, ki jo po trti lahko pridelajo, ampak pričakujemo primerno razmerje med rastjo in rodnostjo,« je jasen Benčina, ki je takoj po prevzemu nove službe lani poleti pregledal in popisal več kot 300 vinogradov.

Direktor kleti Jakob Blaschitz veliko stavi prav na vina višjega razreda, ki bodo šele prišla na trg. Ta naj bi, ko bodo v polnem zagonu, pomenila četrtino produkcije. Zato tudi veliko vlagajo, v sode, zaloge, infrastrukturo. Ko govori o prodoru z vini višjega razreda, ima v mislih tudi izvoz. Ta zdaj pomeni deset odstotkov prodaje, srednjeročno pa nameravajo na tuje prodati od 25 do 30 odstotkov vsega vina. Trenutno največ izvozijo v Nemčijo, začeli so poslovati tudi s Kitajsko, Japonsko in Veliko Britanijo. Kot prihodnje trge Blaschitz omenja še Norveško, Finsko in ZDA.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Robert Gorjak: Vina, ki na Decanterju prejmejo srebrno medaljo, bi na drugih tekmovanjih prejela zlato

Po osmih letih se vrača Mednarodni salon Decanterjevi nagrajenci, ki bo postregel z vini iz regije, ki so na letošnjem ocenjevanju v...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Posavci so dokazali, da zmorejo in znajo

Na posestvu Tri lučke na Sremiču se je odprl Teden okusov Posavja, ki se bo v soboto končal v starem mestnem jedru v Krškem s...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Začenjajo se Okusi Posavja

Osrednji dogodek bo trajal teden dni, od 30. avgusta do 6. septembra, ko bo 13 gostincev iz posavske regije še posebej poudarjalo jedi,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Iščemo najboljše pridelovalce vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort

Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort je naslov natečaja, ki ga pri spletnem mestu Ovinu.si že...