Kako nastane vino: refošk iz Zgornje Kungote?

 
Članek Novice
10.09.2019 08:00
avtor

Kako nastane vino: refošk iz Zgornje Kungote?

Izraz terroir, ki je vse bolj v uporabi, nima točne zakonsko določene opredelitve. Opišemo ga lahko kot vpliv nekega prostora na karakter vina, vključuje pa rastišče ter vinogradniško in vinarsko tradicijo nekega območja.
Kako nastane vino: refošk iz Zgornje Kungote?
Foto: Tina Harjač

Pred vami je šesta epizoda naše serije Kako nastane vino?, v kateri skupaj z enologoma kleti Vinakoper Boštjanom Zidarjem in Rokom Jamnikom razlagamo osnovne postopke pridelave vina in termine, ki se uporabljajo v vinskem svetu.  

Tokrat se bomo posvetili izrazu terroir. Izraz, ki je vse bolj v uporabi, nima točne zakonsko določene definicije.

Opišemo ga lahko kot vpliv nekega prostora na karakter vina, vključuje pa rastišče (vpliv podnebja, sestava tal, prst, lega, naklon ...) ter vinogradniško in vinarsko tradicijo nekega območja. "Terroir je torej vse tisto, kar obdaja vino, kar vpliva na pridelavo vina," je strnil glavni enolog Vinakoper Boštjan Zidar.  

Ste vedeli, da lahko vinogradniki v Sloveniji izbirajo med 52 dovoljenimi in priporočenimi vinski sortami?

"Priporočene sorte so tiste, ki na določenem območju najbolje uspevajo oziroma dajejo najboljše rezultate. So zgodovinsko uveljavljene sorte in prispevajo pomemben delež k razvoju vinogradništva in vinarstva na tem območju. V Slovenski Istri sta, na primer, takšni sorti istrska malvazija in refošk," je razložil enolog Rok Jamnik.

Dovoljene vinske sorte na drugi strani pa so tiste sorte, ki na določenem območju dajejo še vedno zadovoljivo kakovost grozdja za pridelavo vina. Mednje spadajo tudi stare lokalne sorte, ki so nekoč že rasle v vinogradih na tem območju, vendar jih je površinsko malo. V Slovenski Istri sta takšni sorti na primer maločrn in cipro.

V posameznem vinorodnem okolišu je torej dovoljeno saditi le dovoljene in priporočene sorte vinske trte, zato na primer malvazije in refoška ni dovoljeno saditi na Štajerskem, na Primorskem pa ne renskega rizlinga ali šipona. In kakšen bi bil na primer refošk iz Zgornje Kungote? "Pravzaprav ne vemo. Ampak če malce razmislim, tam verjetno ne bi dosegal kakovosti, ki jo dosega v slovenski Istri. Manj bi bil obarvan, imel bi nižjo alkoholno stopnjo, bolj bogat pa bi bil s kislinami," je odvrnil Zidar.  

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Robert Gorjak: Vina, ki na Decanterju prejmejo srebrno medaljo, bi na drugih tekmovanjih prejela zlato

Po osmih letih se vrača Mednarodni salon Decanterjevi nagrajenci, ki bo postregel z vini iz regije, ki so na letošnjem ocenjevanju v...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Posavci so dokazali, da zmorejo in znajo

Na posestvu Tri lučke na Sremiču se je odprl Teden okusov Posavja, ki se bo v soboto končal v starem mestnem jedru v Krškem s...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Začenjajo se Okusi Posavja

Osrednji dogodek bo trajal teden dni, od 30. avgusta do 6. septembra, ko bo 13 gostincev iz posavske regije še posebej poudarjalo jedi,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet meseca: Vipava 1894

Vipavska dolina ponuja raznolike vinogradniške lege in širok nabor sort, zato lahko v kleti Vipava 1894 poleg avtohtonega zelena in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Iščemo najboljše pridelovalce vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort

Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort je naslov natečaja, ki ga pri spletnem mestu Ovinu.si že...