Vinski vodnik 2019: Posavje

 
Članek Novice
29.11.2019 08:00
avtor

Vinski vodnik 2019: Posavje

Pregled Vinskega vodnika 2019 končujemo v vinorodni deželi Posavje, kjer trenutno najbolj vre. Veliko veselje je opazovati očiten napredek vinarjev, predvsem pa samozavest in vero v uspeh.
Vinski vodnik 2019: Posavje
Janez Colnar mlajši je navdušil z odličnim, filigransko izdelanim rosejem, ki se je ovenčal z zlato Decanterjevo medaljo.
Foto: Aleš Beno

Naša poročila po vinorodnih okoliših in vinorodnih deželah letos končujemo v Posavju. Posavska dežela je razdeljena na tri okoliše, in sicer Belo krajino, Dolenjsko in Bizeljsko-Sremič

Bela krajinana drugi, sončni strani Gorjancev je naš najmanjši okoliš, znan po modri frankinji, rumenem muškatu, izjemnih sladkih vinih in seveda metliški črnini, ki pa podobno kot cviček nekoliko izgublja priljubljenost. Okoliš je najtoplejši v Posavju, kljub svoji majhnosti pa premore lep nabor vinarjev, ki so znani po vsej Sloveniji.

Dolenjska je zelo razpršen vinorodni okoliš, ki se začenja na desnem bregu Save in razteza vse tja do Gorjancev, vinogradi pa so razkropljeni po vsem okolišu. Dolenjska je najhladnejši okoliš Slovenije, čeprav je, paradoksalno, najvišja temperatura, kadarkoli izmerjena v Sloveniji, namerjena prav v Cerkljah ob Krki avgusta 2013.

Vina so tu tipično lažja in višjih kislin, čeprav nekateri primerki dokazujejo, da je tudi tu mogoče pridelati krepka vina s 14 odstotki alkohola ali več. Ali je to prava smer, je seveda drugo vprašanje, a kost je vržena. Dolenjska je morda edini okoliš, ki (še) ne premore »zvezdniškega« vinarja, hkrati pa gre za okoliš, ki je poleg Vipavske doline najbolj dinamičen pri nas.

Bizeljsko-Sremič leži na levem bregu Save – na Štajerskem, tako pravijo tudi domačini v Sevnici ali Krškem, ne zgolj geografske knjige. Sortni nabor in slogi vin so dokaj podobni tistim iz Štajerske, le da je modra frankinja tu precej bolj priljubljena.

Kaj je novega v Posavju?

Veliko. Predvsem z dolenjskega konca, kjer se je število vzorcev z lanskih 28 povečalo na kar 66. Bizeljčani so prispevali 18 vin, podobno kot lani, Belokranjci so se z lanskih 44 vzorcev povlekli na 34. Berkovič je nov vinar v vodniku z Bizeljskega, Jarkovič, Gadova peč (Jarkovič), Jelenič, Karlovček, Pirc, Colnar in Kozinc so novi Dolenjci v vodniku.

Colnar je navdušil z odličnim, filigransko izdelanim rosejem, ki se je ovenčal z zlato Decanterjevo medaljo, in nekako uresničil napovedi Caroline Gilby, ki je lani ob obisku Dolenjske namignila, da je rose lahko prihodnost tega okoliša. Rečeno, storjeno – Dolenjska je prispevala prvo slovensko zlato za rose – edino, kar je še manjkalo.

Iz hiše Colnar prihaja še več dobrih vin. Collis 2017 je nenavadna zvrst šestih sort polnega okusa in naravnost odlična brez odvečne šminke novega lesa. Kozinc je mladi vinar, ki je prepričal z vsemi štirimi vini na pokušnji. Predvsem obe penini – beli joker nord in rose joker zara – kažeta na dobro razumevanje pridelave, četudi so mehurčki še nekoliko agresivnejši. A pot je odlično začrtana.

Kaj nam je bilo všeč?

Penine so gotovo slog, ki ga kaže razvijati, predvsem na Dolenjskem in Bizeljskem, tudi v Beli krajini. Domaine Slapšak počasi postajajo steber dobrega peničarstva Dolenjske in zdi se, da je brut rose letos še boljši kot prej. Albiana brut je zelo dober novinec, Kozinca smo omenili zgoraj. Če dodamo vsa boljša peneča se vina iz hiše Šturm in stalno dobre zorjene Frelihove penine, je nabor dobrih penin vse širši, nekatere znajo biti celo odlične.

Med belimi zvrstmi omenimo Kerinov eros 2015, dobro belo zvrst višjega cenovnega razreda. Če dodamo Šukljetov 140, Colnarjev collis in Frelihov beli echo, dobimo prav lep nabor belih suhih zvrsti, vse nekoliko krepkejše, a s karakterjem.

Pokusite še Keltisovo igrivo muškatno zvrst žan 2018. So morda bele zvrsti ena od priložnosti Posavja? Težko najdemo eno sorto, ki bi bila tako prepričljiva, morda še največ pokažejo sivi pinoti, kot so Kerinov bogati 2015, Frelihov dimni 2017, Keltisov oranžni 2015 pa tudi beli pinot 2016 iz hiše Opara.

Modre frankinje sodijo v obe kategoriji – v to tukaj in tisto malce niže. Med najboljše iz Posavja se uvrščata Kobalov letnik 2017 in luna 2016 iz iste hiše; dobra je Prusova 2016, tudi 2012 barrique ni od muh. Veliko pričakujemo od pravkar polnjene vrbanjke 2017 (Šuklje) in tudi Zajc prepriča s svojo lahkotnostjo in svežino.

Med novinci so se zelo dobro izkazali Jelenič (2015), Kozinc (2015) in Jarkovič z mlado simpatično pikantno modro frankinjo letnika 2017, ki je slogovno precej podobna svoji predhodnici. Napredek v tej kategoriji je opazen iz leta v leto.

Keltisova »naravna vina« imajo okus, rep in glavo. Če ste ljubitelj tovrstnega sloga, poglejte še malo na Bizeljsko. Hiša Albiana je po lanskih dokaj krepkih vinih umirila konje, pokazala dobro razumevanje vinskih slogov, še posebej s sauvignonom 2018. Nekaj malega dela jih sicer še čaka v kleti, kar pa bo gotovo lažje, zdaj ko so odprli nove prostore za pokušnje in namestitev.

Frelih ostaja eden stebrov Dolenjske in Posavja, pa naj gre za peneča se vina, inovativne zvrsti, zeleni silvanec (malce so umirili vpliv novega lesa, kar je pohvalno), modro frankinjo in celo cviček. Noir 2016 jasno nakazuje, da bi se lahko na teh koncih tudi iz modrega pinota razvilo kaj resnejšega.

V metliški kleti se kaže viden napredek – pokusite njihov chardonnay 2017. Sicer pa v Beli krajini ni prav velikih premikov, razen pri Šukljetovih, kjer pilijo podrobnosti še posebej pri vrbanjki in beli zvrsti 140. Prav je, da omenimo tudi tri Francoze, ki so neposredno vpleteni v pridelavo vin v Posavju. Guillaume Antalick (Šuklje), Francois Botton (Domaine Slapšak) in Nicolas Neve so dobrodošel veter na naši sceni, ki piha že nekaj časa in prinaša spremembe.

Kaj bi lahko bilo bolje?

V teh krajih še vedno najdemo kopico sicer zdravih vin, brez napak, ki pa so zelo osnovne kakovosti in namenjena predvsem lokalni porabi. Nič ni narobe s tovrstnimi vini, tudi takšna so potrebna. Drugi konec palice so ekstremna vina, kot je chardonnay s 15 odstotki alkohola. A če pomislimo, da so ekstremi v slogu nihala značilnost razvijajočih se entitet, je vse skupaj pravzaprav dobro znamenje, kar je že pred leti nakazal Šturmov akord. Ekstremno vino je zdaj na voljo kot letnik 2015.

Povzetek

Posavje je trenutno kotel, kjer najbolj vre. Veliko veselje je opazovati očiten napredek vinarjev, predvsem pa samozavest in vero v uspeh. Pri slogih, kot so penine, roseji in sladka vina, znajo pridelati primerke, ki sodijo v sam slovenski vrh. Naslednja koraka sta povečanje števila tovrstnih vin in njihova stalna visoka kakovost. Vsekakor gre za vinorodno deželo, ki se jo splača imeti na radarju.

 

Robert Gorjak je odrasel v vinogradniški družini v Ljutomersko-Ormoških goricah, ljubezen do vina pa mu je vzbudil stric. Diplomiral je sicer iz računalništva, a leta 2002 je z ženo Sandro ustanovil vinsko šolo Belvin. Leta 2005 je kot prvi Slovenec opravil WSET (Wine and Spirits Education Trust) diplomo iz vina in žganih pijač, nakar je čez dve leti zapustil računalniške vode in se povsem posvetil vinu. Med letoma 2008 in 2012 je spisal pet vodnikov po slovenskih vinih. Je soavtor pri knjigah World Atlas of Wine in Oxford Companion to Wine, kjer pokriva Slovenijo. Leta 2017 je izdal monografijo Slovenija, vinska dežela. Njegove današnje aktivnosti obsegajo poučevanje o vinu, zastopanje vinarjev na tujih trgih ter organizacijo vinskih dogodkov in popotovanj v vinske pokrajine.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Misija O vinu: dobrodošli v novoustanovljenem vinskem klubu!

Pri spletnem mestu O vinu.si smo skupaj s Časnikom Finance ustanovili vinski klub Zgodbe o vinu, s katerim želimo podpreti lokalno...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Ferjančičevi na stežaj odprli vrata domačim turistom

Državni protikoronski ukrepi so ga vinarjem pošteno zagodli – tudi Petru Ferjančiču, ki z vinom večinoma zalaga gostinske lokale....

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Do 15. maja morajo vinogradniki oddati obrazec za nadomestilo za izpad dohodka pri pridelavi vina

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je vinogradnikom in vinarjem prejšnji teden po pošti poslala obrazce za pridobitev...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Koronapaket Mateja Zara

Vinarje sprašujemo, katera vina njihovih kolegov bi vseboval koronapaket (six-pack), če bi koronavirus zahteval popolno pretrganje stikov...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Vodolah pri Mariboru je spet zaživela vinska fontana

Koronavirus je preprečil uradno odprtje prve vinske fontane na Štajerskem, a ta po zimskem premoru vseeno že sprejema obiskovalce.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Koronapaket Petra Prinčiča (Mulit)

Vinarje sprašujemo, katera vina njihovih kolegov bi vseboval koronapaket (six-pack), če bi koronavirus zahteval popolno pretrganje stikov...