Ferjančičevi na stežaj odprli vrata domačim turistom

 
Članek Novice
19.05.2020 07:00
avtor

Ferjančičevi na stežaj odprli vrata domačim turistom

Državni protikoronski ukrepi so ga vinarjem pošteno zagodli – tudi Petru Ferjančiču, ki z vinom večinoma zalaga gostinske lokale. Ker ti še ne delajo s polno paro, vinar vabi na Planino nad Ajdovščino, kjer je tudi vrhunec sezone češenj.
Ferjančičevi na stežaj odprli vrata domačim turistom
Vinar Peter Ferjančič pravi, da bodo poleg železnega vinskega repertoarja kmalu ponujali tudi penino iz lokalne pinele.
Foto: Primoz Bregar

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. Tamkajšnji vinarji namreč že dobro desetletje prirejajo Druženje s pinelo, prireditev, posvečeno tej stari avtohtoni vipavski sorti, o kateri je pisal že Matija Vertovec.

V povprečju Ferjančičevi pridelajo 35 tisoč litrov vina na leto. Večino stekleničijo in prodajo v gostinstvo, nekaj pa se proda tudi odprtega vina – a tudi to gre po večini tradicionalnim kupcem v notranjske gostilne. Zato so ga koronavirus in s tem izolacijski ukrepi Ferjančičem pošteno zagodli.

»Prodaja v restavracije se je povsem ustavila, nekaj malega smo prodali zasebno. A že to, da je rezervoar goriva v kombiju zdržal skoraj celo karanteno, veliko pove. Ponavadi še celega tedna ne zdrži. Hvala bogu se pozna naše minulo delo, zveste stranke so med karanteno hodile k nam v nabavo, verjetno tudi iz solidarnosti, ker vedo, da ni drugih prodajnih poti,« pojasnjuje gospodar kmetije Peter Ferjančič.

Hvala »koroni« vsaj za lepo vreme

Še dobro, pravi sogovornik, da je bilo ves čas koronaizolacije lepo vreme, tako da so lahko bili ves čas na prostem in postorili vse potrebno v vinogradih. Ker promocijskih in dostavnih aktivnosti ni bilo, so vse postorili sami, brez tuje pomoči. "Vreme je bilo res idealno, ni nas zeblo, s stroji smo lahko delali. Le na novo zasajene trte smo morali dvakrat zaliti, ker ni bilo dežja. A to ni bila prevelika težava," pravi sogovornik. 

In kaj so sadili Ferjančičevi? »Zasadili smo nov vinograd na parceli, ki smo jo kupili lani. Na skoraj hektarju površin je tako štiri tisoč novih trsov pinele in še tisoč barbere. Ja, barbera je nova sorta v naši hiši. Del parcele je res idealen za to muhasto sorto, ima lapornata tla, zato smo se odločili, da poskusimo. Za dva sodčka je bo,« se muza Ferjančič.

Kot rečeno, imajo Ferjančičevi danes največ pinele, a naš sogovornik se spominja, da je bilo v njegovih otroških letih na Planini največ rebule. Pinela je bila na drugem mestu. »Sorte prilagajamo terroirju. Rebula in pinela oziroma pinula, kot rečemo po domače, potrebujeta višje, prezračene in lapornate lege. Burja in suša jima godita. Na malo nižjih legah imamo merlot in zelen, še nižje pa sauvignon in chardonnay.«

Trenutno imajo Ferjančičevi polne roke dela tudi v kleti, saj polnijo tako imenovano svežo linijo vin. »Sauvignon, pinela in malvazija so že v steklenicah. Preostalo bomo napolnili, ko bo padel močnejši dež in zunaj ne bo drugega početi. Rdeča vina letnika 2017 pa bomo polnili poleti. Torej sortni merlot in fino rdeče, ki je zvrst merlota, cabernet sauvignona in cabernet franca. Po novem imamo tudi res butično količino samostojno polnjenega cabernet franca letnika 2015, ki je dve leti odležal v hrastovih sodih.«

Poleg vina ponujajo tudi češnje

Vino je torej pripravljeno, a za tuje turiste, na katere so bili v zadnjih letih v Vipavski dolini vse bolj navajeni, se bodo lahko letos le obrisali pod nosom. Tega se zaveda tudi Ferjančič, ki pa je vendarle optimist.

»Vse sile bomo napeli za to, da privabimo domače goste. Minuli vikend smo imeli po dolgem času kar lep obisk. Eni so prišli na Vipavsko po šalam, drugi so prišli nekaj pojest, tretji so šli peš na Čaven in se mimogrede ustavili še pri nas. Priredili smo jim degustacijo, kupili so vina. Skratka, po dolgem času se je na naši terasi spet dogajalo,« je vesel vinar s Planine.

Veseli ga tudi, da je država sprostila ukrepe prav v trenutku, ko je vrhunec sezone za češnje. Ferjančičevi imajo namreč kar sto dreves. Nekaj jih skupaj z vinom razvozijo v Ljubljano in druge kraje po Sloveniji, a v glavnem so se njihovi gostje navadili, da jih nabirajo kar sami.

»Veje so skoraj do tal, tako da se polovica drevesa obere brez lestve. A to ni samo nabiranje češenj, ampak celo doživetje. Zraven se popije še malo vina, narežeta se šalam in pršut, tako da so zadovoljni tako ljubitelji vina kot tudi tisti, ki ga ne pijejo, in seveda otroci. Prve češnje so že za nami, zdaj zorijo tiste 'taprave', najboljše,« razloži Ferjančič.

A pri tem upa tudi, da bodo začele vino spet naročati tudi restavracije. »Prvo naročilo sem že prejel. Upam, da bo ta prva lastovka res prinesla pomlad. Nekateri gostinci sicer pravijo, da še malo čakajo z odprtjem, da se bo lahko streglo še v notranjih prostorih. Že prej je vreme vplivalo na prodajo, zdaj pa bo še bolj,« meni sogovornik.

Po novem tudi penina iz pinele

Pripravljajo pa Ferjančičevi tudi povsem nekaj novega. V teh dneh so namreč prvič napolnili penino iz pinele. Pridelana je po klasični oziroma šampanjski metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici, tako da še vsaj dve leti ne bo prišla na trg, saj bo najmanj toliko časa zorela na kvasovkah.

"Kolebali smo med charmat oziroma tankovsko metodo in klasiko, a na koncu smo se vendarle odločili za penino višje kakovosti. Surovina je namreč zelo dobra, pridelki so majhni, škoda bi bilo, da tega ne bi izkoristili in trgu ponudili vina višjega cenovnega razreda," dileme razjasni Ferjančič.  

Ali bo penina brut oziroma zelo suha, ali pa nemara extra brut oziroma po slovensko izredno suha, se bodo odločili ob pokušanju, pred degožiranjem. Zagotovo pa po besedah sogovornika penina ne bo slajša. »To je pravzaprav projekt mojega 23-letnega sina Domna. Surovina je bila prava, poskusno smo napolnili tisoč steklenic. Malo smo sicer kalkulirali, pinele nam je namreč kar malo žal, ker se lepo prodaja tudi kot mirno vino. Toda ker smo ravno zasadili nov vinograd, smo rekli, naj bo. Je pa pinela prav gotovo sorta, ki je na Vipavskem najbolj primerna za penino,« je prepričan Ferjančič, ki upa, da bo tudi ta penina nekoč prejemala medalje kot njegova mirna vina.

Samo v minulem letu je prejel tri izstopajoče. Merlot 2016 je bil prvak Vipavske vinske poti na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, zvrst fino rdeče je bila zmagovalka ocenjevanja na Slovenskem festivalu vin med rdečimi vini, za nameček pa je na Festivalu vina zelen v Vipavskem Križu slavil še s to posebno vipavsko avtohtono sorto. "Zdaj so ta vina res pripravljena, ko so še malo dozorela v steklenicah," vabi Ferjančič.  

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Misija O vinu: dobrodošli v novoustanovljenem vinskem klubu!

Pri spletnem mestu O vinu.si smo skupaj s Časnikom Finance ustanovili vinski klub Zgodbe o vinu, s katerim želimo podpreti lokalno...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Do 15. maja morajo vinogradniki oddati obrazec za nadomestilo za izpad dohodka pri pridelavi vina

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je vinogradnikom in vinarjem prejšnji teden po pošti poslala obrazce za pridobitev...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Koronapaket Mateja Zara

Vinarje sprašujemo, katera vina njihovih kolegov bi vseboval koronapaket (six-pack), če bi koronavirus zahteval popolno pretrganje stikov...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Vodolah pri Mariboru je spet zaživela vinska fontana

Koronavirus je preprečil uradno odprtje prve vinske fontane na Štajerskem, a ta po zimskem premoru vseeno že sprejema obiskovalce.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Koronapaket Petra Prinčiča (Mulit)

Vinarje sprašujemo, katera vina njihovih kolegov bi vseboval koronapaket (six-pack), če bi koronavirus zahteval popolno pretrganje stikov...