Vinar tedna: Matjaž Lemut (Tilia Estate)

 
01.02.2017 00:06
avtor

Vinar tedna: Matjaž Lemut (Tilia Estate)

Mojster za pinote, ki sanja, da bo nekoč vse svoje vino prodal na domačem dvorišču
Vinar tedna: Matjaž Lemut (Tilia Estate)
Foto: Časlav Matijević

Lansko jesen je Matjaž Lemut na dvorcu Zemono nad Vipavo praznoval dvojno obletnico: 20 let uspešnega dela vinske kleti Tilia Estate, osebno pa se je srečal z abrahamom. A zgodba Tilie ima daljšo brado. V drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja je med študijem agronomije Lemut odšel na prakso na vinogradniško kmetijo Zahner v Švico, ki jo je v naslednjih letih redno obiskoval. »Navdušil sem se nad obliko vinogradništva gospodarja te kmetije. On je na desetih hektarjih pridelal 70 tisoč steklenic vina in skoraj vse je prodal na domačem dvorišču. To je dosegel na podlagi komunikacije s kupci, ki so postali njegovi prijatelji. Na leto je na domačem dvorišču prodal za dva milijona švicarskih frankov vina! To se mi je zdelo fenomenalno, zato sem se odločil, da bom zgodbo prenesel v Slovenijo,« se spominja Lemut.

Leta 1991 je nedaleč od rodne Ajdovščine, v Potočah v Zgornji Vipavski dolini, skupaj z bodočo ženo Melito Sternad Lemut kupil posestvo. »Prvih pet let sem dosledno kopiral švicarsko zgodbo, potem pa spoznal, da v Sloveniji ne more zaživeti. Prvič, ker nimamo takega standarda kot Švicarji, drugič pa zato, ker nam ne uspe ustvariti toliko turizma. Zato sem se usmeril v prodajo vina gostinstvu in začel delati preveč kilometrov. Potem sem ugotovil, da bom potreboval distributerja. Ko sem ga dobil, mi je postalo jasno, da počasi postajam preveč odvisen od enega človeka. Zato sem šel v izvoz in ugotovil, da za izvoz potrebujem več vina,« opisuje Lemut začarani krog, v katerem se je znašel.

Po novem bodo vinograde tudi najemali

Danes v vinski kleti Tilia Estate obdelujejo osem hektarjev vinogradov, pridelajo pa okrog 30 tisoč litrov vina. A Lemut napoveduje, da ravno odpirajo novo poglavje. Po novem namreč najemajo še štiri hektarje vinogradov od lokalnih vinogradnikov. »Začeli smo z letnikom 2016. Skupno bomo torej pridelali 45 tisoč litrov vina na leto.« Na tuje trge trenutno prodajo okrog 30 odstotkov pridelka, pri čemer Lemut opozarja: »Vinar mojega velikostnega razreda ne bi smel nič izvažati, saj se dodana vrednost pri tem tako zniža, da to ni smiselno početi. A temu bi se lahko izognili le, če bi bila fluktuacija ljudi na našem območju dovoljšna, kot je denimo na Južnem Tirolskem, na avstrijskem Štajerskem ali Trentinskem.«

Med pomembne mejnike v svoji vinarski karieri Lemut postavlja tudi obisk najbolj znane vinske kritičarke na svetu Jancis Robinson. In kaj je povedala? »Dve stvari sta se mi še posebej vtisnili v spomin: rekla je, da se slovenski vinarji preveč trudimo biti drugačni za vsako ceno. Tekmujemo torej, da bi bili drugačni od drugih, ne boljši. Kot drugo pa je ugotovila, da je Vipavska dolina veliko bolj kot za bordojske sorte primerna za modri pinot.«

Istega leta, torej 2006, je Lemut modri pinot prvič pridelal v francoskih sodih, dve leti pozneje pa je osnovni liniji svežih enoletnih vin dodal še linijo tilia estate (črna etiketa), v kateri so se znašla zrelejša vina, zorjena v hrastovih sodih. Danes najvišjo raven pomeni bela etiketa, pod katero se polnita modri pinot in merlot, a le v najboljših letnikih.  

S sivim pinotom se je spečal po naključju

Čeprav Lemut prideluje različne sorte (chardonnay, sauvignon, merlot, cabernet-sauvignon, rumeni muškat), so njegovo glavno orožje pinoti, zato je pred dvema letoma vinski kleti Tilia dodal še podnaslov – Hiša pinotov. Sivi pinot z vstopne linije je že nekaj let zapored najbolj prodajano belo vino v slovenskem gostinstvu – na leto v gostinske lokale dostavi 15 tisoč steklenic. Za primerjavo: v enaki količini se proda tudi Batičev rosé. A Lemut ni zadovoljen: »Roko na srce, to so majhne cifre. To se pridela na vsega dveh hektarjih in pol vinogradov.«

Zanimivo pa je, da se je Lemut s sivi pinotom začel pečati zgolj po naključju. »Leta 1992 v trsnici v Vrhpolju niso imeli nobenih belih sort razen sivega pinota. Takrat sem prišel iz Švice kot neučakan mladenič skupaj z neučakano mladenko, torej mojo ženo, in oba sva želela nemudoma zasaditi vinograde,« pravi vinar, ki tedaj resda ni imel posebnih sortnih preferenc, a priznava, da bi, če bi bili trsi na razpolago, po vsej verjetnosti zasadil chardonnay in sauvignon.

Kakorkoli že, danes zgodbo s pinoti le še stopnjuje. Tudi iz prej omenjenih »pogodbenih vinogradov« bo v klet tovoril večinoma sivi in modri pinot. Slednji bo prihodnje leto dobil še četrto kakovostno različico. Čisto posebej bo namreč vinificiral lego »renče cru«, ki se bo vrinila za osnovno linijo vipavska dolina in pred linijo tilia estate (črna etiketa). Bela etiketa bo še naprej za sladokusce.

Med kolegi vinarji velja za strokovnjaka

Matjaž Lemut velja med kolegi vinarji za enega največjih strokovnjakov. Svoje znanje prenaša tudi na študente na Univerzi v Novi Gorici, kjer predava osnove tehnologije vinarstva, medtem ko na seminarjih Društva Sommelier Slovenije že 20 let predava enografijo, torej spoznavanje vin vinorodnih dežel. A če mu po eni strani vsi priznavajo strokovnost in natančnost, mu nekateri očitajo zapostavljanje umetniškega vtisa. Zato je mnoge presenetil, ko je skupaj z Edvardom Svetlikom (Vinarstvo Svetlik), večinskim lastnikom idrijske Hidrie, na trg poslal polnokrvno macerirano rebulo.   

»Meni so vsa vina všeč, če so le narejena iz dobrega grozdja, z dobro idejo in natančno izvedbo. Nič nimam torej proti drugačnim stilom vina. Vinograd rebule sem zasadil, definiral sem pot, sem avtor vina, ki se še danes prideluje v moji kleti. Zame je bil to izziv, da sem s tradicionalno tehnologijo pridelal rebulo na tako ekstremnem vinogradu, ki lahko da izjemno kvaliteto. Ne nazadnje je to najvišje ležeči vinograd v Vipavski dolini in na najbolj južni legi. Grozdje lahko dozori do maksimuma in iz njega se lahko izluži ogromno taninov. Ker smo želeli, da ima vino še priokus dodane biološke vrednosti, smo se odločili za spontano fermentacijo z lastnimi kvasovkami. To je izziv za vsakega enologa na svetu, tako da nisem imel niti najmanjšega pomisleka,« razlaga vinar tedna, ki po novem prideluje tudi vrhunsko grapo oziroma tropinovec. Na trg je prišel kot rezultat sodelovanja med vinsko hišo Tilia Estate in oblikovalskim studiem Kofein dizajn.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Klemen Mlečnik

Na ekološki kmetiji v Bukovici po Vertovčevem izročilu ustvarjata oče in sin, Valter in Klemen Mlečnik. Ja, Vertovec je priporočal od...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet...