Vinar tedna: Edbin Erzetič (Čarga)

 
22.02.2017 08:02
avtor

Vinar tedna: Edbin Erzetič (Čarga)

Erzetičevi, ki vodijo vinsko klet Čarga, so eni tistih, ki prisegajo na domači trg. Ta je zlata vreden, pravi gospodar Edbin Erzetič, ki več kot 90 odstotkov vina proda v slovenskih restavracijah, hotelih in na domačem borjaču. Prvo penino pa je pridelal sredi devetdesetih, ko to še ni bilo moderno.
Vinar tedna: Edbin Erzetič (Čarga)
Edbin Erzetič
Foto: Osebni arhiv

Na pravkar minulem 4. salonu penečih vin, ki se je dogajal v Grand hotelu Union, je bilo mogoče pokusiti tudi najboljše ocenjene mehurčke. Med rosé peninami so bili v ospredju Brici. Največ točk je komisija podelila vinski kleti Bjana za neletniško penino brut rosé, ki je postala tudi absolutni zmagovalec ocenjevanja, na drugem mestu pa je pristala vinska klet Čarga s penino donna regina rosé, letnik 2013.

Čargovi imajo domačijo v vasi Pristavo, ki leži med potokoma Kožbanjšček in Belšček, in je ena najstarejših v Goriških brdih. Pri raziskovanju zgodovine so v avstrijskih vojaških arhivih naleteli na podatke iz leta 1753, za krstni dan kmetije pa uporabljajo 8. marec 1767, ko je princ Simon Čarga na Pristavem upravljal 9,5 hektarja veliko posestvo, na katerem je imel tudi hektar in pol velik vinograd.

»V 19. stoletju se je zaradi sklepanja zakonskih zvez in s tem povezanih okoliščin priimek spremenil v Kabaj, zatem v Sirk in nazadnje v Erzetič. Po drugi svetovni vojni je posestvo prevzel moj oče Alojz Erzetič. Pred petnajstimi leti sva nosilca vinogradniške dejavnosti postala midva s pokojnim bratom Dušanom. Danes imamo 23 hektarjev veliko posest, od tega je približno 15 hektarjev vinogradov. Večina jih je na nadmorski višini od 180 do 220 metrov,« pove Edbin Erzetič in doda: »Za nas na srečo ne velja, da kar dve generaciji naredita, tretja zapravi. Za delo poprimemo vsi iz naše in bratove družine. Tudi hči Katja, briška kraljica rebule (okronana je bila lani v Višnjeviku na prazniku rebule, op. p.), ki letos končuje višjo šolo za kozmetiko."

Če bi poslušal le srce, bi sadil cabernet franc

Vino so začeli stekleničiti že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, danes pa na leto pridelajo od 35 tisoč do 50 tisoč litrov vina. Približno 65 odstotkov pridelka – vseh trsov imajo 47 tisoč – so bela vina. Na prvem mestu sta lokalni sorti rebula in tokaj, sledijo pa mednarodne chardonnay, sauvignon in beli pinot. Zadnja leta povečujejo število rdečih sort. Tradicionalno imajo največ merlota in cabernet sauvignona, na tretjem mestu pa je cabernet franc. »Če bi poslušal samo srce, bi ga še več nasadil, a problem je, ker se z njim ekonomsko ne izide. Pa ne zaradi povpraševanja – tega je po cabernet francu vse več. Ima pa tako nizko rodnost ob normalni letini na hektar pridelamo največ 2.500 kilogramov grozdja –, da se z njim preprosto ne splača delati,« ugotavlja Erzetič.

Vinska klet Čarga se sicer ponaša s kar 17 različnimi etiketami. Zakaj, pobaramo vinarja, saj je v vinarstvu trend zmanjševanje različnih polnitev. »Vseskozi se pojavljajo nove ideje, stare etikete pa mi je kar nekako žal odstraniti, čeprav je tendenca v vinarstvu resda zmanjševanje etiket. Je pa po drugi strani res, da različni lokali od nas kupujejo zelo različna vina,« odvrne Erzetič, ki je želel še razširiti ponudbo rdečih sort. »Razmišljali smo, da bi posadili trse pokalce oziroma črne rebule. A po pogovoru z italijanskimi in drugimi vinskimi strokovnjaki se zanjo nismo odločili. Če bi bila odlična sorta, potem bi dajala boljše rezultate in se obdržala.«

Domači trg je zlata vreden

Čargovi so eni tistih, ki prisegajo na domači trg. »Domači trg je zlata vreden,« je prepričan Erzetič. »Prodaja gre dobro. Sicer se tujina tudi odpira, vendar gre tam vse nepričakovano počasi. Potrebna so velika vlaganja, tujci najdejo tisoč in en razlog, da se zadeve hitreje ne pomikajo naprej. Doma smo prepoznavni. Naše vino je mogoče dobiti v hotelih, restavracijah in seveda na naši domačiji, kjer obiskovalce z veseljem popeljemo po naši kleti.«

Erzetič pravi, da se prav prodaja na domačem borjaču iz leta v leto povečuje, zanjo pa največ zanimanja kažejo sosednje Italijani. »Kupujejo tako stekleničeno kot tudi odprto vino. In tudi jamrajo ne več okrog cene,« se zasmeji.

Vina iz starejših vinogradov in vsa rdeča vina Čargovi zorijo v 225-litrskih sodih iz francoskega in slovenskega hrasta ter v velikih 20-hektolitrskih lesenih sodih. »Ta vina v sodih doživljajo stalen stik s kisikom, počasi se jim zmanjšuje delež sadnih arom, ki pa se povezujejo z novimi vinskimi aromami. Za pridelavo mladega vina uporabljamo tehnologijo karbonske maceracije, tako kot delajo beaujolais v Burgundiji. Tako vino ohranja vso svežino zrelih jagod in nas ob pitju spomni na komaj končano trgatev,« pojasni Erzetič.

Tudi pri pridelavi belih vin pustijo grozdne jagode za krajši čas v stiku z moštom (maceracija), s tem pa želijo doseči večjo polnost, skladnost in bolj intenziven ter obstojen okus vina. »K temu veliko pripomore tudi bâtonnage. Vino namreč več mesecev pustimo na odmrlih kvasovkah in ga pogosto mešamo,« doda vinar tedna.

Penine so delali, ko to še ni bilo moderno

Francoski vpliv pa je v Čargovi kleti prisoten tudi pri pridelavi na začetku omenjenih penin, ki so jih začeli pridelovati, ko to še ni bilo moderno. »Prve penine smo naredili že leta 1995, ko smo 1.500 steklenic napolnili za proslavljanje 230 - letnice kmetije. Z znanjem, ki smo ga tedaj imeli, smo razvili polsuho penino. Opogumljeni smo šli naprej, se izobraževali in pripravili več suhih penin. Leta 2007 tudi prvo rose penino in dve leti pozneje še prvo črno penino, ki je sestavljena iz 90 odstotkov merlota in 10 odstotkov cabernet sauvignona,« razloži vinar s Pristavega.

Danes pridelujejo pet penin donna regina po klasični metodi, med katerimi največ uspeha dosegata zelo suha donna regina rosé in popolnoma suha donna regina brut nature, ki jo pridelajo iz rebule in chadonnaya. A čeprav gredo v zadnjem času penine za med in čeprav so zanje pobrali že kar nekaj nagrad tudi na tujem, produkcije mehurčkov ne povečujejo. »Peneča se vina pomenijo manj kot deset odstotkov celotne produkcije. Glavno orožje so še vedno mirna vina,« poudari gospodar kmetije.

A nagrade za mehurčke jim vsekakor godijo. »Nagrade te vedno spodbudijo. Vsak, ki pošlje vino na ocenjevanje, si seveda želi dobre ocene,« je iskren Erzetič, ki je poleg že omenjene nagrade z nedavnega ljubljanskega in zagrebškega ocenjevanja penečih se vin opozoril še na Decanterjevo ocenjevanje iz leta 2010, na katerem se je suha donna regina, letnik 2004, okitila z bronasto medaljo. Ponosen pa je tudi na modri pinot, letnik 2010, ki mu je pred dvema letoma 32 slovenskih sommelierjev podelilo naziv Sommelier Selection 2015.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Klemen Mlečnik

Na ekološki kmetiji v Bukovici po Vertovčevem izročilu ustvarjata oče in sin, Valter in Klemen Mlečnik. Ja, Vertovec je priporočal od...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet...