Vino tedna: akord 2011, Šturm

 
Vino tedna Novice
23.03.2017 08:04
avtor

Vino tedna: akord 2011, Šturm

Belo sozvočje na belokranjski način.
Sorta
60 % traminec, 30 % rumeni muškat, 10 % kraljevina
Letnik
2011
Sladkorna stopnja
suho
Stopnja alkohola
16 % vol.
Dežela
Posavje
Okoliš
Bela krajina
Lokacija kleti
Metlika
Cena
25,60 evra (pričakovana MPC)
Vino tedna: akord 2011, Šturm
Foto: Aleš Beno

Pred leti sem srečal francoskega študenta enologije, ki je za diplomsko nalogo raziskoval slovenske vinorodne okoliše in vina. Presenetil me je s trditvijo, da je zanj Bela krajina najlepši vinorodni okoliš, kar jih pozna. »Ko sedeš v Novem mestu na vlak za Metliko, se iz prijazne in odprte Dolenjske kmalu znajdeš v tesnih dolinah in gozdu. Potem sledi daljši predor in, na drugi strani, svetloba in vinogradi! Železnica preči strmo pobočje, po katerem so vrste trt postavljene v vertikalo, in vse je tako lepo in vzorno urejeno, da me kar prilepi na okno. Si predstavljaš, da bi v trenutku, ko pride vlak na plano, v vsakem vagonu odprli steklenico penine in z njo postregli potnikom? To bi bil najbolj obiskan vlak, verjemi,« mi je navdušeno razlagal.

Skoraj nedotaknjeni Kočevski gozd in mogočni gorski grebeni Gorjancev varujejo ta svet pred severnimi vetrovi, pa tudi pred ostalo Slovenijo. Avstro-Ogrska monarhija je tja naseljevala Uskoke, in ker so bile ekonomske in družbene vezi skozi stoletja usmerjene proti Karlovcu, ne čudi, da se v domačem narečju prepletajo slovenske, hrvaške in srbske besede, da tu ob zvoku tamburic plešejo kolo in da je najbolj čislano meso jagenjček belokranjske pramenke na ražnju.

Otmarja Šturma, zdaj predvsem vinogradnika in vinarja, sem spoznal prav zahvaljujoč njegovemu mojstrskemu obvladanju peke mesa nad živim ognjem. K Otiju na plečka od jančka me je povabil prijatelj Bojan Črtalič, ki mu bom večno hvaležen za vpeljevanje v vinsko-kulinarično izročilo Bele krajine in njenih ljudi. Odkrival mi je sveže portugalke in suhe jagodne izbore, cvrtja in pogače, sauvignone čistega okusa in največje darove narave, ledena vina. Še kako prav se mi zdi, da je bila prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič doma iz krajev, kjer so iznašli pitje na rovaš in kjer so vinske soseske urejale in osmišljale družbeno in družabno življenje.

Šturmi imajo večino posestev in klet v Vidošičih, kjer se ponašajo, da jim zavetnica sveta Ana odganja hudo uro in marljivim pomaga pridelati najboljša vina. In to iz sort, ki dolgo časa sploh niso bile dovoljene. Otmar oče in Otmar sin sta izbojevala domovinsko pravico najprej rumenemu muškatu in nato še tramincu, ki predstavljata glavnino bele zvrsti akord; za tretjo noto poskrbi kraljevina. V akordu morajo biti vse note odigrane istočasno, zato poteka trgatev vseh treh sort na isti dan, ko dosega grozdje kraljevine status pozne trgatve, rumeni muškat in traminec pa že sodita v jagodni izbor. Grozdje tudi skupaj meljejo, nato več tednov macerirajo.

Z dvigom ugleda oranžnih vin se je čas vrenja na tropinah občutno podaljšal – pri opisanem letniku je trajala že pet tednov, rezultat pa je vino nežne jantarna barve, ki se kar ne želi odlepiti s sten kozarca. H kompleksnosti vina pripomore tudi štiriletno zorenje v hrastovih sodih na finih drožeh, čemur sledi stekleničenje brez filtriranja. Sam pridelovalec ga opisuje kot suhi predikat, pivcu pa prepušča, da se prepusti sanjarjenju. Cvetica je bogata in že ob odprtju steklenice napolni prostor z razkošjem vonjav, ki gredo od šopkov travniških cvetic in vijolic do medu, kutinovega sira, ingverja, popra. Primarne arome muškata so se podredile traminčevim, kraljevina pa jih niti ni nikoli imela: njena vloga je povezovalna, toda prav zato, ker umirja ostala dva korenjaka, ni niti najmanj najšibkejši člen sozvočja. Šestnajst odstotkov alkohola deluje magično, prav nič moteče, kot prva ljubezen, sweet sixteen.

Akord predstavlja Šturmov prispevek k ponovnemu uveljavljanju suhih tramincev, ki dobijo s podaljšano maceracijo značaj rdečih. Kot da bi si z modrim pinotom zamenjala vlogi. Zato ga brez skrbi ponudimo k rdečemu mesu, z orientalskimi začimbami pripravljeni perutnini, školjkam in škampom v buzari, jedem z jajčevci, gobami, artičokami ...

 

Toni Gomišček je zrasel v Solkanu, na domačiji z vrtom, njivo in vinogradom. Po študiju sociologije se je zapisal novinarstvu in vrsto let pripravljal kmetijske oddaje. Spremljal je vzpon zasebnih vinarjev, preporod oljkarstva, obiskoval pastirje v visokogorju. Posebej ga je zanimalo vse izvirno, zato se je z veseljem pridružil gibanju Slow Food. V letih prevlade svežih vin je organiziral salon zrelih vin Brda baton, napisal je knjigo o goriškem radiču ter redno objavlja zapise o kulinariki in vinih v številnih revijah in časopisih.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Primož Štajer Novice Vino tedna: Grand brut ultradition, Laherte frères

Ne »zgolj« šampanjec, temveč veliko vino.

VINO
Novice
Toni Gomišček Novice Vino tedna: Tenor rdeče 2012, Silveri

Koncert za moški glas in orkester.

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Aldebaran 2017, Kupljen

Prvi suhi slovenski renski rizling z zlato medaljo na Decanterju.

VINO
Novice
Miha Femec Novice Vino tedna: Merlot 2015, Emeran Reya

Vino za uživanje ob dobri družbi v veselem decembru.

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Vino tedna: malvazija 2015 (črna etiketa), Klabjan

Odlična maceracija za arhiviranje.

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Rebula classic 2017, Marjan Simčič

Preprosto odlična rebula.

VINO
Novice
Toni Gomišček Novice Vino tedna: Beli pinot 2017, Brandulin

Iz stiskalnice v steklenice brez enega samega pretoka.

VINO
Novice
Miha Femec Novice Vino tedna: Bendžo 2017, Benedetič

Zvrst, ki preseneti z iskrivostjo in svežino.