Če na Decanterju raznese bombo, je to lahko za vinski svet usodno!

 
Članek Novice
03.04.2017 08:07
avtor

Če na Decanterju raznese bombo, je to lahko za vinski svet usodno!

Ocenjevanje Decanter je eno izmed tistih »svetovnih prvenstev«, ki vinom potrjuje verodostojen pečat kakovosti in mednarodno priznano kakovost.
Če na Decanterju raznese bombo, je to lahko za vinski svet usodno!
Aljoša Jakončič vodi eno redkih slovenskih kleti, ki je z najbolj uglednega vinskega ocenjevanja na svetu že dvakrat prinesla domov regionalno trofejo (regional trophy) – nagrado, ki se je sicer lani preimenovala v platinasto medaljo.
Foto: Press

Revija Decanter, ki izhaja v Londonu ter je za mnoge najboljša in najpomembnejša vinska revija na svetu, od leta 2004 organizira tudi mednarodno ocenjevanje vin Decanter World Wine Awards (DWWA). Decanterjevo ocenjevanje je v 13 letih zraslo v enega največjih in najvplivnejših na svetu. Na prvo ocenjevanje je prispelo štiri tisoč vinskih vzorcev, lani pa že več kot 16 tisoč. Nenehna rast dokazuje, da vinarji z vsega sveta ocenjevanju zaupajo. V Londonu vina ocenjuje več kot 200 ocenjevalcev z vsega sveta, ki so razdeljeni na posamezne regije. Med njimi je tudi slovenski strokovnjak Robert Gorjak, ki vina ocenjuje od leta 2007 in je bil nekaj časa celo predsednik komisije za Slovenijo.

Ocenjuje druščina, ki ve, za kaj gre

Po mnenju Roberta Gorjaka je Decanter eno izmed tistih »svetovnih prvenstev«, ki vinom potrjuje verodostojen pečat kakovosti in mednarodno priznano kakovost. »Kaj dela ocenjevanje privlačno? Trije stebri so, to venomer poudarjam: najprej je kakovost vzorcev, ki jih vinarji pošljejo na ocenjevanje. V primerjavi z drugimi ocenjevanji vinarji sami naredijo strog izbor in ne pošljejo prav vsega, kar jim pride pod roko. Drugi steber so ocenjevalci. Če tam po naključju raznese bombo, je lahko to za vinski svet usodno. Tam je namreč veliko izjemnih poznavalcev posameznih regij, med njimi je zelo veliko nosilcev prestižnega naziva master of wine, državnih prvakov med sommelierji, starih angleških trgovcev ... Oče in vodja ocenjevanja pa je svetovna avtoriteta Steven Spurrier. To je res druščina, ki ve, za kaj gre,« je prepričan Gorjak.

Tretji steber, ki po Gorjakovo dela ocenjevanje za vinarje privlačno, pa je objava rezultatov. »Nekaj je, da dobiš medaljo, drugo pa, da to ljudje izvedo. In Decanter ima zelo dobro razvejeno promocijsko mrežo – od svoje revije do dogodkov, ki jih prireja in na katerih se poskušajo nagrajena vina.«

A kljub temu medalja na Decanterju še ne zagotavlja prodaje vina. »Če ti Parker (Robert M. Parker, najvplivnejši ocenjevalec na svetu, op. a.) podeli 96 točk, je to takojšnja prodaja. Decanter pa je orodje, ki ga moraš sam znati uporabiti,« meni edini slovenski ocenjevalec, ki redno nastopa na prestižnem londonskem ocenjevanju.

Postopek ocenjevanja je drugačen kot drugje

Na Decanterju se podeljujejo bronaste, srebrne in zlate medalje. Vina, ki so prejela zlato medaljo, sodelujejo še v drugem delu ocenjevanja, kjer izberejo regionalne zmagovalce (regional trophy) in mednarodne zmagovalce (international trophy) v posameznih kategorijah. Lani so nagrado regional trophy preimenovali v platinasto medaljo, namesto international trophy pa absolutnim zmagovalcem podelijo naziv best in show. Lanska novost je tudi objava doseženih točk za vsako vino, ki je prejelo medaljo.

In kako se ocenjuje? Včasih se je ocenjevalo po 20-točkovni metodi, danes pa po stotočkovni. Komisijo sestavljajo trije člani in predsednik. »V komisiji so vselej ljudje, ki se razumejo na določeno regijo, poznajo lokalne sorte in podobno. Če poznaš rebulo, se ne boš razburjal, ker 'fejst' ne diši. Če imaš renca, pričakuješ kraljevo cvetico. Če je ni, spet nekaj ni v redu. To niso kar neki ocenjevalci, ampak poklicani ocenjevalci z licenco,« je poudaril Gorjak, ki je leta 2013 odstopil kot predsednik komisije za Slovenijo zaradi etičnih razlogov, kot pravi, saj se je zaposlil v vinski kleti Dveri-Pax. Zdaj ocenjuje vina iz Bordeauxa.

Poudaril pa je tudi postopek ocenjevanja. »Ta je precej drugačen in originalen. Med vsemi ocenjevanji je najbližje razmišljanju porabnika. Ocenjevalci ocenjujejo kakovost vina glede na to, kaj predstavlja, in glede na izvor vina. Chardonnay iz Burgundije se razlikuje od kalifornijskega ali čilenskega. Ker ocenjevalci dobro poznajo regijo, se vprašajo, ali je to na primer dober chianti ali je to dobra briška rebula. In ni povprečenja ocen, kot povsod drugod. Če odločitev ni soglasna, se ocenjevalci pogovarjajo, pogajajo – kot porota –, katera medalja bo podeljena posameznemu vinu.«

Najvišjo nagrado doslej prejeli Dveri-Pax in Ptujska klet

Predsednica komisije, ki ocenjuje slovenska vina – ta že od začetka dosegajo lepe uspehe –, je velika poznavalka slovenske kapljice Caroline Gilby, nosilka naziva master of wine. V komisiji je med drugim tudi Igor Šotrić, glavni sommelier v londonski restavraciji China Tang, sicer iz Mostarja.

Slovenska vina so v 13 letih pobrala kup bronastih, srebrnih in tudi zlatih medalj – preveč, da bi jih naštevali. So pa posegla tudi po samem vrhu, torej po nagradah za najboljše v regiji (regional trophy, po novem platinasta medalja) in celo mednarodne zmagovalce (international trophy, po novem best in show).

Najvišji naziv sta doslej za svoji vini prejeli le dve slovenski kleti – prva je bila Dveri-Pax iz Jarenine, ki je leta 2011 mednarodnega zmagovalca prejela za slamnato vino šipon, letnik 2009. Z najvišjim nazivom je Decanterjeva žirija tistega leta okronala le 25 vin. Drugi in za zdaj tudi zadnji naziv Decanterjevega mednarodnega zmagovalca je pred dvema letoma odnesla domov Ptujska klet za laški rizling iz sušenega grozdja, letnik 2012. Tistega leta je Decanterjeva žirija podelila 35 najprestižnejših mednarodnih trofej.

Članek je bil prvič objavljen v časopisu TRENDI Časnika Finance, 31. marca 2017.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Kateri od slovenskih vinarjev je premikal meje?

V vsaki panogi, tudi vinarski, je malo resničnih avtorjev, ki pokažejo novo smer. Malo je takih, ki si upajo. Stanko Čurin, Joško...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Tuji gostje pričakujejo osebni pristop, ki ga pri Gaubejevih tudi dobijo

Gaubejevi na Špičniku delajo dobesedno družinsko. Alojzij opravlja vsa vinogradniška in kletarska dela, žena Klavdija postori...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 6. gourmet večer v Bernardinu: bitka za rebulo se je končala brez zmagovalca

Na šestem gourmet večeru, ki smo ga v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravili v restavraciji Pečina, smo spoznali, kako je, če si...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Konec septembra bo na Brdu pri Kranju že osmi Festvina

Vinski promotor in distributer Jože Koželj bo z ekipo 30. septembra že osmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in...

VINO
Intervju
Jože Rozman Intervju Jožef Prus: Prvi pogoj za dobro frankinjo je zdravo in zrelo grozdje

Na devetem Festivalu modre frankinje je največ nagrad pobral vinar Jožef Prus iz Krmačine v Beli krajini.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Ekskluzivna klet za ekskluzivna vina

Klet Brda je v sodelovanju z Goriškim muzejem oživila zgodovinsko klet na gradu Dobrovo, ki bo pomembno orodje za prodajo vin v...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Drzno in odločno v smeri prihodnosti – slavnostno odprtje nove kleti Medot

Ob odprtju so, kot se za novo klet spodobi, predstavili nova vina, v čast Zvonimirju Simčiču so predstavili povsem novo etiketo mirne...