7 ekoloških vin po izboru Primoža Štajerja

 
Članek Novice
07.04.2017 08:09
avtor

7 ekoloških vin po izboru Primoža Štajerja

Tokrat smo iz našega Vinskega vodnika 2016 potegnili sedem vin, ki so bila pridelana z minimalnimi posegi tako v vinogradih kot kleteh.
7 ekoloških vin po izboru Primoža Štajerja

Po renskih rizlingih, zrelih rebulah in sauvignonassu, nekoč tokaju, je naš Vinski vodnik 2016 dodobra prečesal promotor sonaravnih vin in soorganizator festivala Label Grand Karakterre Primož Štajer ter izbral sedem njemu najljubših ekološko pridelanih vin. »Vinski vodnik sem predelal po dolgem in počez ter izbral vina, ki so pridelana z res minimalnimi posegi tako v vinogradih kot kleteh. To so vina, ki so pridelana brez kemije in aditivov, hkrati pa zelo precizna, kar je pivcem zelo pomembno. Nobenemu od teh se ne more očitati, da imajo kakršnekoli napake, kar nekateri ekološkim vinom sicer radi očitajo. Po drugi strani pa vsa po vrsti izražajo lokalni značaj,« je svoj izbor pojasnil Štajer.

Burja, Batič in Movia ne potrebujejo posebne razlage, medtem ko je za Rojčevo peneče se vino moia/royaz pripomnil, da steklenice pri odpiranju sam ne bi »postavljal na glavo« in je degožiral, kot je avtor vinskega vodnika Robert Gorjak zapisal ob opisu v vinskem vodniku, temveč prav nasprotno: »Vsebino steklenice bi spil skupaj s kvasovkami, ki so v usedlini. Kvasovke namreč dajo vinu dodatno teksturo in strukturo. Podobno kot prosseci 'col fondo' (z usedlino, op. ur.). Rojčevo peneče se vino je posebno tudi zato, ker je pridelano iz refoška in ima velik potencial tudi komercialno.«

Da rebula daje dobre rezultate tudi na Vipavskem, in ne le v Brdih, po Štajerjevem mnenju dokazuje rebula klasika, ki jo pridelujejo na kmetiji Slavček v spodnji Vipavski dolini. »Štekarjeva malvazija pa dokazuje prav nasprotno: da so dobre, pitne malvazije tudi v Brdih. V Istri imamo sicer krasne malvazije, toda skoraj več je vrhunskih zunaj tega okoliša,« je prepričan Štajer. Poglejte si torej njegov izbor sedmih ekoloških vin iz vinskega vodnika, ki so zapisana po abecednem vrstnem redu!

Angel belo, 2011, Batič (Vipavska dolina)

Sortni sestav je kot iz 19. stoletja ali iz Portugalske. Cvetica je srednje poudarjena, enovita, tako da je zelo težko določiti, po čem natančno diši. Zreli rumeni sadeži, karamela, maslo, jabolka so nekatere od zaznav. V ustih premore kanček sladkorja, zmerne, zrele kisline in izjemno eleganco tako v vonjalnem kot v taktilnem delu. Več.

Burja bela, 2015, Burja (Vipavska dolina)

Barva je srednje globoka zlatorumena. Cvetica je dišeča, mladostna, pestra, zelo vabljiva. Najdemo plejado zaznav, od žajblja, nageljnovih žbic, breskev do sočnih kutin, okus malce po praženem. V ustih je suho, srednjih kislin, srednjega telesa, z lepo oljnato teksturo in obilico okusa. Več.

Lunar, 2013, Movia (Goriška brda)

Barva je srednje poudarjena jantarna z zlatimi odtenki. Ni popolnoma bistro, kar sploh ne moti, nasprotno – povabi. Cvetica je mladostna, zelo primarna, cvetna, sadna, vabljiva. Kanček dišav, začimb, kave, hrasta, po balzamičnem. V ustih je suho, malček trpkasto, srednjega telesa, lepih kislin, zaokroženo, z obilico okusa. Več.

Moia/Royaz, 2013, Rojac (Slovenska Istra)

Steklenica vsebuje kvasovke in jo je treba pred uporabo postaviti na glavo ter degožirati. Barva je srednje poudarjena rubinasto oranžna. Cvetica je mladostna, prijetna, vabljiva, po rdečih sadežih, predvsem po gozdnih jagodah, vino je malce pikantno. Zelo suho v ustih, pestrejše, polnejšega okusa. Več.

Rebula klasika, 2012, Slavček (Vipavska dolina)

Vino je nekoliko izrazitejše zlatorumene barve. Cvetica je dozorela, medena, cvetna, malček po lesu, praženem, primarne arome so v ozadju. Suho, z lepo oljnato teksturo, srednjega telesa, višjimi, a zrelimi kislinami, umirjenimi, rebuli primernimi, srednje intenzivnimi aromami. Lepo omehčana, dozorela rebula. Več.

Malvazija, 2015, Štekar

Barva je nežna zlatorumena. Cvetica je dokaj poudarjena, sadna, primarna, breskve. V ustih je suho, sorti primerno srednjih kislin, srednjega telesa, slana, malček umanjka intenzivnosti karakterja, mid-palate bi rekli Angleži. Srednje dolga, usklajena. Več.

Modri pinot, 2013, Šumenjak

Barva je nežna granatna, kot sorti ustreza. Cvetica je nežna, zeliščna, malček po dimu, lesu, sorta je prikrita. V ustih je suho, srednjega telesa, z več kislin ter srednje dolgim zaključkom. Nekoliko robustnejši slog modrega pinota. Več.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Mateja Gravner: Želeni rezultat v vinogradih je botritis

Pogovarjali smo se z Matejo Gravner, ki v zadnjih letih pomeni most med slavno kletjo iz Oslavja in njenim občinstvom.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Čompi s slovenskimi rdečimi velikani

Pri spletnem mestu O vinu pripravljamo dogodek z naslovom "10 veličastnih rdečin na slepo", na katerem se bomo v Okrepčevalnici Čompa...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Modra frankinja 2017, Kobal Wines

Elegantna haloška kraljica.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža Kulinarični dogodek leta v Sloveniji navdušil svetovne zvezdnike

Po velikem uspehu štiridnevnega Evropskega simpozija hrane, ki je potekal v Ljubljani in na Krvavcu, so organizatorji in udeleženci že...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano San Rocco: Avtentično istrsko doživetje

Mladi istrski chef Teo Fernetich iz restavracije San Rocco pravi, da je bil ključ do njihovega uspeha negovanje tradicionalne istrske...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Modra frankinja je modri pinot vzhodne Evrope

O modri frankinji, slovenski rdeči sorti prihodnosti, smo se pogovarjali s strokovnjakoma Katjo Šuklje in Guillaumom Antalickom.

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Pét-nat osvojil ljubitelje penečih se vin

V svetu so čedalje bolj priljubljena peneča se vina, pridelana po metodi pét-nat, ki je okrajšava za francoski izraz pétillant naturel...