7 ekoloških vin po izboru Primoža Štajerja

 
Članek Novice
07.04.2017 08:09
avtor

7 ekoloških vin po izboru Primoža Štajerja

Tokrat smo iz našega Vinskega vodnika 2016 potegnili sedem vin, ki so bila pridelana z minimalnimi posegi tako v vinogradih kot kleteh.
7 ekoloških vin po izboru Primoža Štajerja

Po renskih rizlingih, zrelih rebulah in sauvignonassu, nekoč tokaju, je naš Vinski vodnik 2016 dodobra prečesal promotor sonaravnih vin in soorganizator festivala Label Grand Karakterre Primož Štajer ter izbral sedem njemu najljubših ekološko pridelanih vin. »Vinski vodnik sem predelal po dolgem in počez ter izbral vina, ki so pridelana z res minimalnimi posegi tako v vinogradih kot kleteh. To so vina, ki so pridelana brez kemije in aditivov, hkrati pa zelo precizna, kar je pivcem zelo pomembno. Nobenemu od teh se ne more očitati, da imajo kakršnekoli napake, kar nekateri ekološkim vinom sicer radi očitajo. Po drugi strani pa vsa po vrsti izražajo lokalni značaj,« je svoj izbor pojasnil Štajer.

Burja, Batič in Movia ne potrebujejo posebne razlage, medtem ko je za Rojčevo peneče se vino moia/royaz pripomnil, da steklenice pri odpiranju sam ne bi »postavljal na glavo« in je degožiral, kot je avtor vinskega vodnika Robert Gorjak zapisal ob opisu v vinskem vodniku, temveč prav nasprotno: »Vsebino steklenice bi spil skupaj s kvasovkami, ki so v usedlini. Kvasovke namreč dajo vinu dodatno teksturo in strukturo. Podobno kot prosseci 'col fondo' (z usedlino, op. ur.). Rojčevo peneče se vino je posebno tudi zato, ker je pridelano iz refoška in ima velik potencial tudi komercialno.«

Da rebula daje dobre rezultate tudi na Vipavskem, in ne le v Brdih, po Štajerjevem mnenju dokazuje rebula klasika, ki jo pridelujejo na kmetiji Slavček v spodnji Vipavski dolini. »Štekarjeva malvazija pa dokazuje prav nasprotno: da so dobre, pitne malvazije tudi v Brdih. V Istri imamo sicer krasne malvazije, toda skoraj več je vrhunskih zunaj tega okoliša,« je prepričan Štajer. Poglejte si torej njegov izbor sedmih ekoloških vin iz vinskega vodnika, ki so zapisana po abecednem vrstnem redu!

Angel belo, 2011, Batič (Vipavska dolina)

Sortni sestav je kot iz 19. stoletja ali iz Portugalske. Cvetica je srednje poudarjena, enovita, tako da je zelo težko določiti, po čem natančno diši. Zreli rumeni sadeži, karamela, maslo, jabolka so nekatere od zaznav. V ustih premore kanček sladkorja, zmerne, zrele kisline in izjemno eleganco tako v vonjalnem kot v taktilnem delu. Več.

Burja bela, 2015, Burja (Vipavska dolina)

Barva je srednje globoka zlatorumena. Cvetica je dišeča, mladostna, pestra, zelo vabljiva. Najdemo plejado zaznav, od žajblja, nageljnovih žbic, breskev do sočnih kutin, okus malce po praženem. V ustih je suho, srednjih kislin, srednjega telesa, z lepo oljnato teksturo in obilico okusa. Več.

Lunar, 2013, Movia (Goriška brda)

Barva je srednje poudarjena jantarna z zlatimi odtenki. Ni popolnoma bistro, kar sploh ne moti, nasprotno – povabi. Cvetica je mladostna, zelo primarna, cvetna, sadna, vabljiva. Kanček dišav, začimb, kave, hrasta, po balzamičnem. V ustih je suho, malček trpkasto, srednjega telesa, lepih kislin, zaokroženo, z obilico okusa. Več.

Moia/Royaz, 2013, Rojac (Slovenska Istra)

Steklenica vsebuje kvasovke in jo je treba pred uporabo postaviti na glavo ter degožirati. Barva je srednje poudarjena rubinasto oranžna. Cvetica je mladostna, prijetna, vabljiva, po rdečih sadežih, predvsem po gozdnih jagodah, vino je malce pikantno. Zelo suho v ustih, pestrejše, polnejšega okusa. Več.

Rebula klasika, 2012, Slavček (Vipavska dolina)

Vino je nekoliko izrazitejše zlatorumene barve. Cvetica je dozorela, medena, cvetna, malček po lesu, praženem, primarne arome so v ozadju. Suho, z lepo oljnato teksturo, srednjega telesa, višjimi, a zrelimi kislinami, umirjenimi, rebuli primernimi, srednje intenzivnimi aromami. Lepo omehčana, dozorela rebula. Več.

Malvazija, 2015, Štekar

Barva je nežna zlatorumena. Cvetica je dokaj poudarjena, sadna, primarna, breskve. V ustih je suho, sorti primerno srednjih kislin, srednjega telesa, slana, malček umanjka intenzivnosti karakterja, mid-palate bi rekli Angleži. Srednje dolga, usklajena. Več.

Modri pinot, 2013, Šumenjak

Barva je nežna granatna, kot sorti ustreza. Cvetica je nežna, zeliščna, malček po dimu, lesu, sorta je prikrita. V ustih je suho, srednjega telesa, z več kislin ter srednje dolgim zaključkom. Nekoliko robustnejši slog modrega pinota. Več.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Z barko v vinsko klet: devet predlogov jadranskih vinskih kleti

Če križarite po Jadranu in je barka vaše edino prevozno sredstvo, si poglejte, katere dobre vinske kleti so tik ob obali.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Robert Gorjak: Vina, ki na Decanterju prejmejo srebrno medaljo, bi na drugih tekmovanjih prejela zlato

Po osmih letih se vrača Mednarodni salon Decanterjevi nagrajenci, ki bo postregel z vini iz regije, ki so na letošnjem ocenjevanju v...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Mnogoboj v Čompi: Tokrat se bomo družili z najboljšimi slovenskimi jantarnimi vini

Pri spletnem mestu O vinu pri Čompi pripravljamo soočenje najboljših maceriranih belih vin iz Vinskega vodnika 2018, seveda skupaj z...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Druženje v kleti, kjer zorijo modri pinoti

Slovenija se letos prvič pridružuje praznovanju mednarodnega dneva, posvečenega sorti modri pinot. Dogodek bo v soboto, 17. avgusta, na...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Z Marofom se je Goričko vrisalo na svetovni vinski zemljevid

Letos mineva deset let od odprtja nove vinske kleti Marof v Mačkovcih na Goričkem. Klet iz Prekmurja - sive lise slovenskega vinskega...