Najboljša rebula raste na briški opoki

 
Članek Reportaža
04.09.2017 08:00
avtor

Najboljša rebula raste na briški opoki

Namesto množičnega spektakla so se Brici odločili, da bodo rebulo promovirali z izbranimi vinskimi pisci iz Evrope, ZDA in Kitajske, ter zadeli v polno. Nadvse profesionalno so predstavili terroir, ki je še kako pomemben pri vinskih zgodbah.
Najboljša rebula raste na briški opoki
Utrinek s slavnostne večerje.
Foto: Alenka Susnik

»Rebula postaja zanimiva tudi zunaj naših meja. Ko postane stvar tržno zanimiva, pa jo tisti, ki se obračajo po modi, vselej začnejo tudi na nek način zlorabljati. A sorte se ne da zaščititi, zato je treba briško rebulo dodatno promovirati in s kakovostjo dokazati, da je naša rebula čisto nekaj drugega kot denimo tista, zasajena na ilovnatih in peščenih tleh v ravnini,« se je vinar Marjan Simčič obregnil ob množično zasajanje rebule v nižinskih predelih Veneta, kjer naj bi jo Italijani uporabljali za peneče se vino in iz nje naredili prodajno uspešnico v maniri prosecca.

Toda vsak malo boljši poznavalec ve, da je rebula sorta, ki da najboljši pridelek na težkih in strmih lapornatih legah, torej na briški opoki. In prav to je bil eden od razlogov, da so briški vinarji ob podpori Zavoda za kulturo, turizem, mladino in šport Brda organizirali mednarodni vinski dogodek z naslovom Brda, home of rebula (Brda, dom rebule).

Prva mojstrska degustacija, posvečena rebuli

Na dogodku v renesančni vili Vipolže v Goriških brdih so se zbrali povabljeni vplivni vinski pisci iz Evrope (Avstrija, Italija, Poljska, Francija, Švica, Nizozemska, Anglija …), ZDA in Kitajske. »Želeli smo, da svetovni pisci spoznajo, kakšen je naš teritorij in zakaj je teritorij tako pomemben tudi pri vinskih zgodbah,« je pojasnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, ki je poleg 13 sodelujočih vinarjev soorganizirala dogodek.

Izbrane rebule 13 briških vinarjev z obeh strani meje (Marjan Simčič, Edi Simčič, Ferdinand, Klet Brda, Ščurek, Dolfo, Medot, Zanut, Erzetič, Jermann, Gravner, Radikon in Keber) je svoje rebule različnih slogov – od svežih do zrelejših in strukturnih ter maceriranih (oranžnih) - predstavilo 30 strokovnjakom iz vsega sveta. Mojstrsko degustacijo (masterclass) je vodil najboljši sommelier Slovenije Gašper Čarman, strokovno predstavitev vin pa vinski strokovnjak, najboljši sommelier v Evropi (2009) in na svetu (2010) Luca Gardini.

»Zelo sem bil vesel povabila k sodelovanju na tem zgodovinskem dogodku. Bil je premišljeno zasnovan, saj postavlja rebulo iz lokalne na globalno raven. Rebula si zasluži globalno mesto,« je poudaril Čarman in dodal, da vino v tem trenutku dosega največjo popularnost v zgodovini, za rebulo in Brda kot teritorij v prihodnjih 15 letih pa je zelo optimističen.

Briški terroir je specifičen

Enogastronomski publicist Toni Gomišček je predstavil preteklost rebule, izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, specialist za ampelografijo in terroir dr. Denis Rusjan pa je predaval o specifikah briškega terroira.

»Terroir je odvisen od podnebja, značilnosti zemlje, dela vinogradnika in tradicije. Vse to se odrazi v specifiki, edinstvenosti pridelka - najprej seveda grozdja in posledično tudi vina,« je pojasnil Rusjan.

Po njegovih besedah je bistvena razlika med Brdi in na primer Vipavsko dolino, kjer imajo kot podlago lahko prav tako fliš, kombinacija podnebja, ki je v Brdih submediteransko in tudi zmerno celinsko, ter odprtosti proti jugozahodu, torej proti morju. »Tega vpliva morja Vipavska dolina nima, saj jo z južne oziroma jugozahodne strani zapira Kras,« je dodal Rusjan.   

Če pa zasadimo rebulo v ravnino, kjer namesto fliša, ki mu v Brdih pravijo tudi opoka, pogosto prevladujeta ilovica in pesek, zaradi večje količine hranil in vode dobimo večjo rodnost trte in pričakovano slabšo kakovost grozdja. »Fliš so tla, kjer se izmenjujeta lapor in peščenjak. To so tla, ki vsebujejo veliko kalcita, tudi silicija, aluminija, železa in kalcija. To se odraža v kakovosti tako grozdja kot vina. Vinarji to sestavo velikokrat opredeljujejo kot mineralnost v vinu,« je še pojasnil Rusjan in poudaril, da daje rebula v kombinaciji s tlemi najboljše rezultate na višjih in sončnih, predvsem vzhodnih in jugovzhodnih legah, kar je strokovno podkrepljeno.

Številni odtenki rebule pritegnili svetovno pozornost

Župan občine Brda Franc Mužič je po dogodku povedal, da se strinja z vinarji -  rebula je v Brdih dobila dom. »Spominjam se obdobja, ko sem služboval v zadrugi. Takrat je Zvonimir Simčič rebuli dal poseben poudarek in pečat ter začel proizvodnjo penin. Brici smo na to zelo ponosni. Ponašamo se tudi s tem, da je bila rebula v Brdih omenjena že leta 1336, to dokazujejo dokumenti,« je poudaril župan.

V Brdih je z rebulo zasajenih kar 25 odstotkov belih sort v Brdih. Je sorta, ki zelo dobro uspeva na sončnih legah, opečnati podlagi in ki se je skozi dolga stoletja izkazala kot najbolj zvesta briškemu vinogradniku. Ker omogoča zelo različne interpretacije, so te vinarji strokovnjakom predstavili še na prosti degustaciji  Wine Tasting. Na gala večerji, katere avtor je bil kuharski mojster Tomaž Kavčič, pa so glavno vlogo dobili veliki letniki briških rebul, in sicer 2006, 2009, 2011 in 2013.

»Mednarodni projekt je nastal kot pobuda briških vinarjev, ki so se povezali in identificirali s sorto, ki najbolj predstavlja briški okoliš, in to na obeh straneh meje. Z jasno zastavljeno strategijo želimo utrditi Slovenijo in Brda kot vinsko destinacijo v svetu in s tem ovrednotiti sorto, ki je začela v mednarodnih strokovnih krogih in med ljubitelji vina zbujati veliko zanimanja, o čemer govorijo zveneča priznanja za rebule iz Brd,« je sklenila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Robert Gorjak: Vina, ki na Decanterju prejmejo srebrno medaljo, bi na drugih tekmovanjih prejela zlato

Po osmih letih se vrača Mednarodni salon Decanterjevi nagrajenci, ki bo postregel z vini iz regije, ki so na letošnjem ocenjevanju v...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Posavci so dokazali, da zmorejo in znajo

Na posestvu Tri lučke na Sremiču se je odprl Teden okusov Posavja, ki se bo v soboto končal v starem mestnem jedru v Krškem s...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Začenjajo se Okusi Posavja

Osrednji dogodek bo trajal teden dni, od 30. avgusta do 6. septembra, ko bo 13 gostincev iz posavske regije še posebej poudarjalo jedi,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet meseca: Vipava 1894

Vipavska dolina ponuja raznolike vinogradniške lege in širok nabor sort, zato lahko v kleti Vipava 1894 poleg avtohtonega zelena in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Iščemo najboljše pridelovalce vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort

Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort je naslov natečaja, ki ga pri spletnem mestu Ovinu.si že...