Od zemlje do vina: Pametno je najeti lokalne mojstre, ki poznajo teren

 
Članek Tema
23.11.2017 08:00
avtor

Od zemlje do vina: Pametno je najeti lokalne mojstre, ki poznajo teren

Valter Kobal iz vipavske kleti Fedora nam je zaupal, kako poteka priprava vinogradov – od nakupa zemljišča do zasaditve trsov.
Od zemlje do vina: Pametno je najeti lokalne mojstre, ki poznajo teren
Foto: Aleš Beno

Posestvo in vinogradi Fedora se dvigajo nad Braniško dolino, na stiku Krasa in Vipavskih brd. Nad vasjo Dolanci vina prideluje že peta generacija družine Kobal. A zgodba ni čisto klasična vinogradniška. Valter Kobal, ki je skupaj z ženo Mojco peta generacija, ni odraščal na kmetiji, temveč v Novi Gorici, po študiju pa se ni več vrnil iz Ljubljane. Ukvarjal se je z najrazličnejšimi stvarmi; od vodenja študentske organizacije v Ljubljani, menedžmenta glasbenih bendov, gledališke in filmske produkcije, marketinga do mode in kostumografije …

»Potem sva se z ženo odločila, da se iz Ljubljane preseliva tja, kjer so nekoč živeli moji predniki. In če se preseliva, se spodobi, da počneva nekaj, s čimer so se že predniki preživljali,« pove Kobal, ki je letos na trg poslal prva vina in takoj navdušil tako ljubitelje kot stroko – tudi londonski Decanter ni ostal ravnodušen in mu za prvenec, pinelo 2016, podelil srebrno medaljo.

A Kobal je imel – kljub nekoliko drugačni poti – pravo podlago. Že njegov prapranono in pranono sta se namreč v Dolancih ukvarjala z vinogradništvom in od tega tudi živela. Bila sta samo vinarja, nista imela živine in drugega kmetijstva. »Sploh pranono je bil precej velik vinogradnik, pridelal je 30 tisoč litrov vina na leto, kar je bilo za obdobje pred drugo svetovno vojno izjemno veliko. Vino se je prodajalo v Trst, tudi v Ljubljano. Potem je prišlo leto 1945 in zadružništvo, večina naših vinogradov pa je šla v klet Vinakras,« razloži Kobal.

A Valterjev oče Kazimir, ki se je prav tako odselil s kmetije, je majhno količino vinogradov obdržal in jih vzdrževal. »Tako sem od malega delal v vinogradu, vsako soboto in nedeljo je bilo treba pomagati,« se spomni naš sogovornik.

Imel je nekaj starih vinogradov in vizijo

Ko se je pred štirimi leti odločil, da bo vinar, je imel nekaj starih vinogradov in vizijo. »Novo klet je zgradil že tata, ki se je v Dolance skupaj z mamo preselil, ko sta šla v pokoj. Sam sem klet razširil in jo moderniziral, v njej je zdaj prostora za 60 tisoč steklenic. Zdaj smo na polovici zmogljivosti. Obdelujemo približno šest hektarjev vinogradov oziroma 30 tisoč trt.«

Kako pa se je lotil posla? Je kupil že zasajene vinograde? »Nekatere svoje parcele smo obnovili in jih pripravili za vinograde, nekaj parcel smo dokupili, prav tako smo kupili nekaj starih vinogradov.«

A preden zasadi nove trte, se mora vsak vinogradnik vprašati, poudari Kobal, kakšno vino hoče pridelovati. Grozdje je namreč osnova. Sami so se odločili za slog vina, ki sloni na tradiciji, s poudarjeno sadnostjo in eleganco.

»Zato smo blagovno znamko Fedora podnaslovili kot Hišo avtohtonih vin. Če že obnavljam vinograde, ki so jih imeli nonoti, je prav, da obnovim tudi sorte, ki so jih pridelovali. To so zelen, pinela, vitovska, ošip, rebula, laški rizling, od rdečih pa refošk in pokalca. Podedoval sem tudi mednarodni chardonnay in cabernet sauvignon, merlot pa sem na novo zasadil, saj imam lege, ki bodo dajale vrhunsko vino,« je prepričan Kobal. 

Prave lege so izjemnega pomena

Ker je vedel, kakšen slog vina bo prideloval in katere sorte bo sadil, je začel iskati temu primerne parcele oziroma mikrolokacije. »Ker se usmerjamo v ekološko pridelavo – že dolga leta ne gnojimo z mineralnimi gnojili –, so lege zelo pomembne. Iskal sem precej strme, zaradi boljše osvetlitve in zračnosti. Bistvena je bila tudi geološka sestava zemlje. Ker ne delamo na količini, ampak na okusu, mi je bilo pomembno, da so tereni čim bolj kamniti (lapor, opoka), da v vino preide čim več mineralov. Terase so pomembne, ker z njimi vzpostavimo tudi bolj enoten temperaturni režim v vinogradu,« razjasni Kobal.  

Naslednji pogoj, ki si ga je postavil, pa so bile lege, usmerjene vsaj od jugovzhoda do jugozahoda, večinoma pa na jug. In na čim višje nad morjem. Zakaj? »Zaradi podnebja. V naši dolini je veliko poznopomladanskih slan, ki lahko povzročijo velike težave. Z višjimi legami, pravilnim izborom sort in jutranjim soncem se temu izogneš.«

Ko je imel izbrane terene, jih je bilo treba pripraviti za sajenje. Najprej je bilo treba pridobiti vsa dovoljenja. »V primeru, ko so tereni oddaljeni od naselij, je postopek precej enostaven. Kompleksnost postopka pa se začne, ko želiš večje vinograde urediti v bližini naselij. Za soglasje moraš zaprositi občino, kmetijsko ministrstvo, pridobiti moraš soglasje za izvedbo agromelioracije, pa okoljevarstveno, vodno, elektro-, telekomunikacijsko soglasje. Skratka, kot če gradiš hišo.«

Ker imajo vinograde blizu vasi, so morali delati tudi elaborat geološko-geomehanske sestave terena in projekt odvodnjavanja. Geologi so morali torej povedati, ali je teren plazeč, nevaren in ali bi lahko poškodoval lastnino sovaščanov.

Morali so najeti celo minerje

Po pridobitvi dovoljenj je bilo treba terene najprej površinsko očistiti oziroma posekati, nato pa opraviti rigolanje. »Najeti sem moral gradbeno mehanizacijo. Uporabljajo se buldožerji in bagri kopači. To so profesionalci, ki se ukvarjajo le s pripravo vinogradov ali oljčnikov. Pametno pa je vzeti lokalne mojstre, ki poznajo geološko sestavo terena,« pove Kobal. 

Najprej je bilo treba s kopači odstraniti ves koreninski sistem in morebitne ostanke dreves. »Če pustiš star koreninski sistem, lahko ta zastrupi zemljo in trta tam ne bo rasla. Kopač rabiš tudi zato, da poskušaš na površini malo izravnati sestavo zemlje. Večina vinogradov je sicer na laporju, a v njem je vedno žila še nečesa, denimo opoke, gline, sovdana … S prestavljanjem zemlje pa poskušaš to nekako enakomerno porazdeliti. Zato se s kopačem na tone zemlje prestavlja z enega na drugi konec.«

V naslednjem koraku pridejo na pomoč buldožerji, da »urežejo« terase. »Pomembno je, da je zemlja vsaj en meter in pol v globino prekopana, 'preštihana',« poudari vinar. Kot vrtiček? »Ja, podobno,« se zasmeji, »saj je treba zagotoviti, da se trta dobro ukorenini.«

Omenjena dela po navadi trajajo nekaj mesecev, a v primeru našega sogovornika je trajalo malce dlje, saj ima vinograde v območju Nature 2000. V obdobju razmnoževanja hrošča rogača so morali vsa dela ustaviti. Žuželka očitno potrebuje mir pri tem opravilu. Vsaj tako menijo strokovnjaki.

A peripetij, ki so upočasnila pripravo vinogradov, je bilo še nekaj. »Sredi hriba smo naleteli na skalo, ki je ji mogel noben kopač na tem svetu razbiti. Zato smo najeli minerje, ki so nastavili 54 dinamitov, da so raztreščili skalo.«

Načrtno je kupil gozd, kjer raste akacija

Ko je Kobal pripravil teren, je moral počakati približno eno leto, da so se terase »spočile«, torej da se je zemlja uležala. Šele nato je začel zasajati trse. To se lahko počne ročno ali strojno. Sam je izbral manj naporno različico, s katero se v Sloveniji ukvarja kar nekaj specializiranih podjetij. »Strojno sajenje je zelo enostavno – zadaj na traktorju sedi človek, ki ima pri sebi trse in jih vstavlja v zemljo. Mi sadimo na razdalji 70 centimetrov, kar je sicer manj na gosto, kot bi si želel, a tako zahteva vzgojna oblika enojni guyot.«

Ko trse posadiš, je čas, da pokličeš na ministrstvo za kmetijstvo, opomni Kobal. »Seveda, če si zaprosil državo za subvencijo, kar večina vinogradnikov stori. Država ti tako povrne od 30 do 50 odstotkov vrednosti naložbe, odvisno od letno razpoložljivih sredstev in števila obnov v tistem letu. Zanimivo je, da ljudje z ministrstva dobesedno na centimeter premerijo, koliko si posadil,« se še danes čudi sogovornik.

Kaj pa še manjka, da bi bil vinograd nared? »Koli in žica. Že pred leti sem načrtno začel odkupovati gozd, kjer raste veliko akacije, ker se mi ne zdijo v redu koli iz trgovine. Sami smo jih potem žagali, lupili, špičili, merili … Pomembno je, da so kolci olupljeni, da se pod lubjem ne nabira mrčes. Ta privablja drugi mrčes in to ne tistega, ki si ga želiš v vinogradu,« opozori vinar.

Pripravljene kole je Kobal s pomagači ročno raznosil po vinogradu, potem pa so jih strojno zabijali v zemljo. »Na vsake štiri metre učvrstimo velike, debele akacijeve kole. Potem smo napeljali osnovno žico. Naslednje leto pa moraš – to delamo mi zdaj v vinogradih, ki smo jih zasadili spomladi – napeljati še druge žice in v zemljo zabiti še dodatne majhne kole. S tem je vinograd urejen. Poskrbeti je treba le še, da bodo trte zdravo rasle,« se zasmeji Kobal.

Prihodnjič: Kako izberemo prave trse 

Če vas zanimajo zgodbe vinarjev, se naročite na tedensko pismo urednika.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nove slovenske vinske kleti

Slovenska vina so vse bolj cenjena v tujini, vse večje povpraševanje pa zahteva tudi gradnjo novih vinskih kleti.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Najmodernejše svetovne vinske kleti

Vinske kleti so z arhitekturnega vidika eden najstarejših prostorov, ki se je po svoji funkcionalnosti ohranil več tisočletij. Katere...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Izola se je še enkrat več prebarvala v oranžno

Na Manziolijevem trgu v Izoli se je končal osmi Festival oranžnih vin, ki je pritegnil obiskovalce z vseh celin.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža V deseteroboju rdečin pri Čompi vsi zmagovalci

Na dogodku z naslovom »10 veličastnih rdečin na slepo« smo se v okrepčevalnici Čompa ob najboljšem mesu in skupaj z najboljšim...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Brdih vinarji odpirajo svoje kleti

V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, se bo v Goriških brdih zgodil eden najpomembnejših vinskih dogodkov v letu – Dnevi odprtih kleti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...