Komentar

Kolumna Matjaža Lemuta: Menda je dobro le tisto vino, ki je drugačno ...

 
Blog Novice
18.12.2017 08:00
avtor

Kolumna Matjaža Lemuta: Menda je dobro le tisto vino, ki je drugačno ...

Mogoče je najbolje začeti z zguljenim vprašanjem, zakaj in kako sem postal vinogradnik. Pravzaprav vinar, oseba, ki zelo kompleksno obvladuje proces pridelave grozdja oziroma predelave in zorenja vina v kleti ter odnos s pivcem, v bistvu konzumentom, ki mu je vino tudi namenjeno.

Preprosto zgodilo se je!

Vzgledov in kontrastov, ki sem jih doživel pred to odločitvijo, je bilo veliko. Poznal sem pridelavo v ogromni, svojčas največji slovenski kleti. Prav tako sem poznal podobno, a nekoliko bolj »fensi« pridelavo v moderni kleti v Kaliforniji ter – v rahel posmeh – pridelavo vin na majhni švicarski kmetiji. Ta je uspešno krmarila in celo cvetela sredi Evrope.

Prav švicarska izkušnja me je navdušila z enostavnim razmišljanjem, da vino ni eno in da je tudi trenutkov in oseb, ob katerih in s katerimi bi pili vino, veliko. Navdušila me je komunikacija in želja švicarskega prijatelja, da pridela vino za različne trenutke in pivce z različnimi željami. Oboževal sem petkove in sobotne popoldneve, ko je bilo dvorišče kleti polno avtomobilov in nasmejanih ljudi, ki so v rokah držali polne vinske kartone. Kaj kmalu sem jih spet srečal ... prišli so še enkrat in še enkrat.

Priznam, da o tem dolgo nisem kaj prida razmišljal. Postalo mi je logično, da so ljudje prišli in kupili vino, ker jim je bilo dobro in ker so ga radi tudi pili.

Tako sem tudi sam postal vinogradnik z željo po vzpostavitvi odnosa med tistim, ki prideluje, in tistim, ki konzumira. Celo moja štiriletna hči je takrat ugotovila, da njen oče prideluje dobro vino, vendar ne zato, da bi ga sam spil.

Skoraj deset let sem potreboval - bil sem res tako zaverovan vase -, da sem zaznal, da marsikdo od mojih kolegov v okolju razmišlja drugače. Menda je s tem, da je vino dobro in da ga ljudje radi pijejo, nekaj narobe. Menda je dobro samo tisto, ki je drugačno, pa čeprav čudno, in menda je dobro samo tisto, ki je najboljše na svetu.

Res je, da promocijske aktivnosti – in teh ni malo – lahko vplivajo na vinarjev ego in celo karakter. Zelo hitro padeš v situacije, po katerih postaneš lačen in željan biti poslušan! Poslušan pripovedovanja o tem, kakšno je vino, kako je bilo pridelano, ali pa celo o svoji kleti in vinogradih. Najhuje pa je, da čeprav želiš biti drugačen, postaneš netoleranten do drugačnih in začneš boj za biti poslušan, boj za iskanje pozornosti, zaradi katere je potem vino kupljeno.

Stremljenje k čim bolj zrelemu grozdju, čim daljši maceraciji, različnim velikostim kletne posode iz čimbolj zanimivih materialov, mikrobiološki pestrosti – v bistvu oporečnost, s čim manj oziroma brez žvepla in s tem močno nestabilnostjo, pravzaprav iskanje drugačnosti na vsak način, postaja mogoče že bolestno. Tekma za to, da bi pridelal vino z 90 in več točkami, tudi ne pozna več meja.

Oče, legenda slovenskega vinarstva sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja in tisti, na katerega sem tako zelo ponosen, me večkrat opozarja, ko mu pripovedujem o vseh mogočih vinskih dogodkih: »Matjaž, ne pozabi, da je vino predvsem namenjeno pitju in uživanju ob njem in da je vino samo takšno, ki ga bi rad spil ali pa ga ne bi.«

Vino je pijača, ki vsebuje alkohol, in že tisočletja se pridelovalci bojujejo za njegovo všečnost, pa tudi stabilnost. Res je, da nam v osnovi nobenega vina treba ni in tako potrebujemo nekaj, da si ga ljudje zaželijo. Prav takšnega! Spoštujem in všeč mi je ideja različnosti, saj na njej temelji evropska vinska kultura. Seveda pa mora biti vino predvsem takšno, da si ga tudi drugič z željo natočimo.

 

Matjaž Lemut je avtor in solastnik vin Tilia Estate - Hiša pinotov. Vinarsko in vinogradniško pot je začel s praksami v vipavski zadružni kleti, Švici in Kaliforniji. Je agronom, ki deluje kot enolog. Je tudi svetovalec, ki znanje in izkušnje deli marsikje v Sloveniji in na Hrvaškem. Ukvarja se tudi s predavanji za domačo in tujo strokovno ter laično javnost. Zanimajo ga identiteta in kreiranje vina v odnosu med vinarjem in kupcem ter kontrasti, ki nastajajo v svetovni vinski produkciji.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.