Od zemlje do vina: Cepljenke so včasih vzgajali doma, danes za to skrbijo trsničarji

 
Članek Tema
29.12.2017 08:13
avtor

Od zemlje do vina: Cepljenke so včasih vzgajali doma, danes za to skrbijo trsničarji

Borut Prapotnik iz kleti Čurin-Prapotnik pravi, da popolna obnova hektarja vinograda stane med 25 in 30 tisoč evri. Govori za Štajersko. Na Krasu oziroma na območjih, kjer je več kamenja, najbrž še več.
Od zemlje do vina: Cepljenke so včasih vzgajali doma, danes za to skrbijo trsničarji
Borut Prapotnik v svoji vinski kleti
Foto: Arhiv Praprotnik-Čurin

Družinsko posestvo Čurin-Prapotnik leži na severovzhodu Slovenije, med Ormožem in Ljutomerom, v vasi Kog. Pokojni starosta med prleškimi vinarji Stanko Čurin, ki je oral ledino sodobnega slovenskega vinogradništva in vinarstva, je ljubezen do zemlje, trte in seveda vina prenesel tudi na svoje potomce.

In medtem ko ljubezen ostaja enaka, se vina spreminjajo. »Zdaj prodamo več suhih in polsuhih vin, ne več toliko sladkih kot nekdaj. Težko je namreč h glavni jedi postreči nekaj sladkega,« pove Stankov vnuk Borut Prapotnik.

Pa je breme naslediti nekoga, kot je Stanko Čurin, vinarja, ki je v nekdanji Jugoslaviji skupaj z Jožetom Kupljenom prvi stekleničil vina, leta 1985 opravil prvo slovensko ledeno trgatev in pridelal prvo ledeno vino pri nas ter leta 2004 kot prvi v Sloveniji pridelal tudi posebno penino iz ledenega vina po klasični metodi? »Ne, to ni breme. Gotovo pomaga pri razpoznavnosti,« se zasmeji Prapotnik, ki za vinograd in pridelavo vina skrbi skupaj s svojim očetom Slavkom, zetom Stanka Čurina.

Na kaj stavijo pri Čurin-Prapotnikovih danes?

Seveda sladka, predikatna vina, kamor sodijo tudi ledena vina, jagodni izbori in suhi jagodni izbori, še pridelujejo, a v manjšem obsegu kot nekdaj. Imajo še dve drugi liniji – v osnovni liniji so enostavnejša sveža vina, vina iz druge linije pa zorijo dve ali tri leta v hrastovih sodih. Najprej v manjših, 225-litrskih barikih, nato jih pretočijo v 1.500-litrske sode. Ta vina pridejo na trg večinoma nefiltrirana ali zelo nežno filtrirana, kar se izraža v bogastvu okusa in elegance. »Obe liniji sta liniji vrhunskih vin,« poudari Praprotnik in doda, da vina v sveži liniji pridelujejo iz šipona, sauvignona, renskega rizlinga, tudi traminca. Iz donegovane linije je trenutno v prodaji suhi šipon, pripravljajo pa še traminca.

Za kmetijo skrbita oče in sin

Danes, kot rečeno, za kmetijo skrbita sin in oče, Borut in Slavko Prapotnik. »Oče je bolj v kleti, sam pa imam več opravka z vinogradi. Tako imamo malo razdeljeno, sicer pa delava oba vse. Kot mladi prevzemnik sem uradno prevzel kmetijo leta 2013,« pove mlajši Prapotnik, ki sicer na kmetiji dela že, odkar je končal srednjo šolo.

Trenutno Čurin-Prapotnikovi obdelujejo slabih devet hektarjev vinogradov – od tega imajo en hektar v najemu –, iz katerih pridelajo približno 40 tisoč litrov vina na leto.

Spomladi so obnavljali parcelo, ki je bila pred 30 leti in več v dveh fazah že obnovljena, del parcele pa je bil še na stari armaturi, se pravi na lesenih kolih, in zaradi dotrajanosti teh kolov so se odločili, da bodo zdaj tudi to obnovili.

»Obnovili smo okoli 65 arov in zasadili tri tisoč novih trsov. Sadili smo sorte, ki so nam manjkale oziroma so aktualne. To so modri pinot, chardonnay in laški rizling, vsake od teh sort smo zasadili po tisoč trsov. Chardonnay je že bil na tej parceli, modri pinot smo imeli drugje, a nam je drsel teren, zato smo morali trse posekati, laški rizling pa smo zasadili, ker je parcela deloma v nižini, laški rizling pa bolje prenaša zimo. Pa vrača se, spet postaja aktualen,« razloži sogovornik in doda, da so vinograde že stari ljudje sadili tako, da je bil zgoraj šipon, laški rizling pa je bil spodaj, v nižini.

Spremenili so tudi smer vinogradniških vrst, pove. »Prej so bile v smeri sever-jug, zdaj pa smo jih zasadili – ker gre za zahodno lego – v smeri vzhod-zahod. Zakaj? Zaradi bolj enakomerne obsijanosti trsov.«

Strojno sajenje je cenovno ugodnejše

Kako pa se je odločil, katere trse bo zasadil? »Cepljenk mi ne vzgajamo sami, včasih se je to počelo, danes se gre večinoma k trsničarjem. Mi že dolgo kupujemo pri dr. Stanku Vršiču (tudi profesor na katedri za vinogradništvo in vinarstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, op. ur.), ki ima trsnico v bližini Juršincev, pri Ptuju.«

Sam je bil že odločen, katere sorte bo sadil, drugo pa je prepustil dr. Vršiču. »Ker že dolgo sodelujemo, točno ve, kaj potrebujemo.« Kaj pa izbira klonov? »Kloni so sicer pomembni, ampak mi se s tem nismo pretirano ukvarjali, ker se nismo specializirali za eno ali dve sorti. Če se specializiraš, potem je to bolj pomembno in iščeš najboljše klone. Lahko, na primer, zasadiš različne vinograde z različnimi kloni iste sorte.«

Po besedah Prapotnika se trsi naročajo v poznojesenskem ali zimskem času, sadi pa se spomladi – ročno ali strojno. »Večinoma se danes sadi strojno, ker je tudi cenovno ugodnejše. Za ročno sajenje danes že ljudi težko dobiš. Funkcionalno pa je oboje enako,« pojasni vinar iz Koga.

Na katero podlago bodo sadili?

Andreja Škvarč s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, vodja Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, pravi, da vinogradniki, ko pridejo v trsnico, navadno vedo, katere sorte bodo sadili, je pa velikokrat vprašanje, katero podlago bi radi.

»Sadiki vinske trte rečemo trsna cepljenka. Ta je sestavljena iz podlage – to je spodnji del, ki daje korenino –, in iz cepiča. Podlaga je pomembna, ker je odporna proti trtni uši in z njo se trte prilagajajo različnim tlom. Imajo namreč različne lastnosti; nekatere so bolj za suha, nekatere za bolj močna tla in podobno. Vinogradnik mora torej vedeti, na kakšna tla bo sadil trto,« pojasni Škvarčeva.

Bolj zanesljivi so domači kloni

Vinogradniki, ki pridejo v trsnico, lahko, kot že rečeno, izbirajo tudi med različnimi kloni posamezne sorte. In v trsnici jim svetujejo, če niso povsem odločeni. »Slovenski kloni so vsi preizkušeni, ve se, kakšen pridelek dajejo v naših pridelovalnih razmerah. Včasih pa ni povsem jasno, kaj lahko pričakujemo od tujih klonov. Pojavi se lahko dilema, ali bodo pri nas tudi dajali rezultate, kot jih dajejo denimo v Franciji, kjer so bili selekcionirani. To pa zato, ker so pri nas drugačni pogoji, drugačno okolje. Padavine, temperatura, sonce …, vse to lahko vpliva, da se kloni pokažejo drugače. Bolj zanesljivi so zato domači kloni, ker so preizkušeni v našem okolju.«

Na kaj pa vplivajo kloni? »Večina sort ima različne klone. Pri rebuli, na primer, imamo pet slovenskih klonov, ki se razlikujejo v stopnji sladkorja, količini pridelka, karakteristiki vina. Podobno je pri drugih sortah. Vinogradnik oziroma vinar mora torej vedeti, kakšno vino bi rad prideloval – ali bo sveže, mlado vino ali ga bo staral in tako naprej. Na podlagi tega in seveda na kakšni vinogradniški legi bo trte sadil, se potem odloči, katere klone bo izbral,« razloži vodja Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, kjer so skupaj s podobnim centrom na Štajerskem selekcionirali in zdaj oskrbujejo 39 slovenskih klonov šestnajstih sort.

»Govorimo tako o avtohtonih kot tudi o mednarodnih sortah. Trenutno je povpraševanje po slovenskih klonih kar veliko. Letno pridelamo okoli milijon trsnih cepljenk iz našega materiala. Trenutno vlada tudi veliko zanimanje za lokalne sorte, kot so rebula, refošk, pa na Štajerskem šipon, laški rizling …« poudari Andreja Škvarč.

Prihodnjič: Nakup sodov

Če vas zanimajo zgodbe vinarjev, se naročite na tedensko pismo urednika

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nove slovenske vinske kleti

Slovenska vina so vse bolj cenjena v tujini, vse večje povpraševanje pa zahteva tudi gradnjo novih vinskih kleti.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Najmodernejše svetovne vinske kleti

Vinske kleti so z arhitekturnega vidika eden najstarejših prostorov, ki se je po svoji funkcionalnosti ohranil več tisočletij. Katere...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Izola se je še enkrat več prebarvala v oranžno

Na Manziolijevem trgu v Izoli se je končal osmi Festival oranžnih vin, ki je pritegnil obiskovalce z vseh celin.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža V deseteroboju rdečin pri Čompi vsi zmagovalci

Na dogodku z naslovom »10 veličastnih rdečin na slepo« smo se v okrepčevalnici Čompa ob najboljšem mesu in skupaj z najboljšim...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Brdih vinarji odpirajo svoje kleti

V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, se bo v Goriških brdih zgodil eden najpomembnejših vinskih dogodkov v letu – Dnevi odprtih kleti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...