Komentar

Kolumna Matjaža Lemuta: Identiteta vina – analiza štirih prstov

 
Blog Novice
22.01.2018 08:00
avtor

Kolumna Matjaža Lemuta: Identiteta vina – analiza štirih prstov

Pred nami je vino v kozarcu. Toliko je različnih načinov, kako se nam predstavi, tudi različnih okolij in različnih oseb, s katerimi ga doživimo. Ne nazadnje, veliko je različnih metod ocenjevanja, kategoriziranja in celo vrednotenja. Verjetno smo vsi doživeli, da je bilo nam všečno vino ocenjeno povsem različno.

Ste se vprašali, kdo ima prav, čigava ocena je primernejša? Ali celo, kateri tip vina je bolj pravi? So tehnološko brezhibna vina res najboljša (ali so lahko dolgočasna) in ali bi ekstremno macerirana vina res radi pogosto pili?

Zakaj pa se ne bi vprašali drugače? In morda lažje razumeli sijaj, ki ga vinarji tako radi ustvarimo okoli vina!? Vprašajmo se, zakaj je vino, ki je v kozarcu, takšno, kot je? Poskušajmo ga razumeti enkrat tudi tako. Poskusimo pozabiti svoj analitični pristop o tem, kako dobro je in ali bi ga pili ali ne? Seveda je to na koncu najpomembnejše, vendar mogoče si vsaj mi in ne nujno samo vino zaslužimo takšno raziskovanje. 

Poglejmo si možno analizo s štirimi vprašanji, ki si jih lahko postavimo ob taki obravnavi. Sam jo imenujem analiza štirih prstov!

Prvi prst: iz kakšnega grozdja je vino pridelano?

Vino je pridelek vinske trte! Zakaj si ne bi postavili vprašanja ali celo ustvarili sliko, iz kakšnega grozdja je bilo vino pridelano? Kakšne zrelostne stopnje, kako zdravo je bilo grozdje, kakšne bogatosti, kako velik pridelek, koliko se kaže vinorodna regija ali celo lega vinograda in ali se da sklepati o tehnoloških prijemih, ki so ga naredili takšnega, kot je?

      Drugi prst: ideja kreacije vina!

Ali prepoznamo idejo vinarja, ki je ustvaril vino v kozarcu? Seveda je najslabše, če je ne, čeprav se fantastična vina tudi zgodijo! Enolog, vinar si lahko zamisli sveže belo vino s poudarjeno sortno cvetico ali belo bogato harmonično vino s poudarjenimi lesnimi in maslenimi notami. V isti hiši si lahko zamisli tudi belo macerirano vino, pridelano s spontano fermentacijo … Vau, vse tri obožujem.

Vendar!

Tretji prst: perfekcija izvedbe!

Da, tudi to lahko prepoznamo v vinu, ki je v kozarcu pred nami. Na žalost je ogromno vin pridelanih z neko idejo, vendar zelo povprečno izvedbo, ki ni le odsev tehnoloških zmožnosti, temveč znanja in značaja tistega, ki je to vino pridelal. Čistoča v kleti, spoštovanje sortnosti, nehomogenost polifenolov, preciznost vnašanja lesnih not je le nekaj značilnosti, ki kažejo na odnos oziroma natančnost in izkušnje ustvarjalca. Tudi tu ni nujno, da se navdušujoča vina zgodijo le največjim perfekcionistom.

Četrti prst: komu je vino namenjeno in ali obstajajo (mnogi) trenutki, ko bi ga pili? 

Osebno se mi prikaže nasmešek na obrazu in naraste spoštovanje do ustvarjalca, če so tudi tu stvari jasne. Če je vino v kozarcu iz steklenice z nam že znano etiketo, pomeni, da si je našlo svoje mesto v prostoru. Mogoče pa bi ga pili poleti, v senci, v družbi kake dame, mogoče bi ga pili v nekem rustikalnem dvorcu ob srebrnem priboru ob bakli in blekih, kjer ni nič dovolj oranžnega. Seveda obstajajo skupine ljudi, ki so mogoče na začetku vinskega izobraževanja ali ki jim vino ne pomeni kakšnega velikega miselnega izziva.

Vem, da vse omenjeno še bolj relativizira mnenja in vrednosti vina – in prav je tako. Ne sodimo in ne obsojajmo z absolutnim mnenjem.

Naj končam z izjavo briškega kolega na drugem vinogradniškem kongresu Slovenije pred davnimi leti. Zelo me je navdušila!

»Pripravil sem vinograd in nasadil trte! Pet let sem čakal do prvega resnega pridelka, ga dve leti zorel v sodih in leto v steklenici! Ali ima res kdo pravico na tem svetu, da v desetih sekundah poda absolutno mnenje o njem?«

Hura, naj živita relativnost in tolerantnost!

P. S.: Naj bo nekaj prispevkov povezanih z mojimi razmišljanji, ki so moto in dnevni viharji mojega življenjskega ustvarjanja.

 

Matjaž Lemut je avtor in solastnik vin Tilia Estate - Hiša pinotov. Vinarsko in vinogradniško pot je začel s praksami v vipavski zadružni kleti, Švici in Kaliforniji. Je agronom, ki deluje kot enolog. Je tudi svetovalec, ki znanje in izkušnje deli marsikje v Sloveniji in na Hrvaškem. Ukvarja se tudi s predavanji za domačo in tujo strokovno ter laično javnost. Zanimajo ga identiteta in kreiranje vina v odnosu med vinarjem in kupcem ter kontrasti, ki nastajajo v svetovni vinski produkciji.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.