Komentar

Kolumna Boštjana Protnerja: Vino in ljubezen

 
Blog Novice
12.02.2018 08:09
avtor

Kolumna Boštjana Protnerja: Vino in ljubezen

Pred nami je praznik svetega Valentina, dan zaljubljenih, vseh, ki se imajo radi. Sicer je to zdaj popolnoma skomercializiran praznik, pa vendar ljubezen je bila, je in bo. Na ta dan bi se naj po verovanju začela rojevati pomlad. Zanimivo je, da je drugje ta dan tudi praznik svetega Trifuna, zavetnika vinogradnikov in vina.

Vino in ljubezen imata veliko skupnega. Lahko sta omama, strast, erotika, vznesenost, zaslepljenost, krutost, žalost, veselje … Drug drugega lahko dopolnjujeta in plemenitita. Vsako vino ima svoj značaj in vsaka ljubezen svojo zgodbo. Ljubezen ni čudo, vendar dela čudeže.

Zgodba o izvirnem grehu se začenja v raju, ko Eva zapelje Adama z jabolkom. Kdaj v zgodovini nastopi vino kot zapeljevalec, se ne ve. Evripid je že v stari Grčiji pametno rekel, da kjer ni vina, ni ljubezni. Zgodba o vinu ima tisoč in eno zgodbo o ljubezni: ljubezni do zemlje, trte, kleti, steklenice in etikete na njej, do kozarca, v katerem se iskri žlahtna pijača, do dogodka, zaradi katerega se postavi na mizo …

Za zapeljevanje sicer še zdaleč ni dovolj le vino, ker pa govorim o vinu, ostanimo pri njem. Vino je lahko – in zakaj ne bi bilo? – spremljevalec tistih, ki se šele iščejo, ali onih, ki ob soju sveč in z žlahtno tekočino v kozarcu utrjujejo medsebojno simpatijo in predanost. A naj ne bo izgovor. Le neumni in preračunljivi mu bodo dali glavno vlogo. Sicer ima stransko vlogo, intimno srečanje le polepša, dogodek dveh, ki stopata skozi življenje v paru. Naj ne bo mamilo za čustva, ki jih ni več ali jim sploh ni bilo dano, da bi se rodila. Ob vinu se je rodilo in se še rojeva veliko zgodb, tudi ljubezenskih.

Nekaj v vinu – z mehurčki ali brez njih – zagotovo je. Kdo koga zapeljuje z vinom, ženska moškega ali moški žensko? Morda je tudi zato vino srednjega spola. Poznavalci – moškega spola, seveda – pravimo, da so penine kot nalašč za zapeljevanje nežnejšega spola. Kaj je tako vznemirljivega v verižici mehurčkov, ki silijo v kozarcu kvišku, ne zna povedati nihče. Ne tisti, ki zapeljuje, in ne zapeljane. Ima moč, ki prežene sramežljivost, zadrego in razveže jezike. Hkrati pa je tudi sovražnik, ko se sproščen klepet spreobrne v brbljavost in izreče resnico, ki ni vedno ljubezenska izjava. In vino veritas …

Ljubezen, ki jo uživamo iz velike čaše, ni kaj prida, hitro se je zasitimo. Majhni požirki v igri ljubezni veljajo tudi vinu. Nežen zvok elegantnih kozarcev, ki trčita, ni nujno, da je »velika« zdravica neuresničljivih obljub. Lahko je delček v mozaiku medsebojnega zaupanja in privlačnosti ali le iskrica v očeh, ki pove vse. Je še kaj lepšega v življenju, kot je biti omamljen od ljubezni, vina?

Vse je ljubezen, tudi vino. Ali kot je dejal Martin Luther: "Kdor ne ljubi vina, žensk in pesmi, bo ostal bedak vse življenje."

Nekdo je nekoč zapisal: "Konec zgodovine bo nastopil, ko bo z oblakov padalo vino, jezera, reke in morja pa se bodo spremenili v vino."

Drage dame in dragi gospodje, čin, čin! Mogoče pa katerega vinarja zadene puščica ljubezni, če ga še ni …

 

Boštjan Protner ima svojo Hišo Joannes v Vodolah, ki je od središča Maribora oddaljena vsega pet kilometrov. Morda je naključje, toda vinar je postal, ko je bil njegov oče v Drnovškovi vladi, ki je rušila Peterleta. Končal je študij agronomije v Ljubljani. Trenutno obdeluje 12 hektarjev vinogradov in je specialist za renski rizling. Da pokaže pripadnost kralju med belimi sortami, si občasno na desno podlaket tetovira še napis »riesling«. V zadnjem času se spogleduje z ekološkimi vinogradništvom. Je ponosni član štajerskih Pubecov.
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.