Od zemlje do vina: Navojni zamašek bolje tesni in v vinu ohranja svežino

 
Članek Tema
18.04.2018 08:00
avtor

Od zemlje do vina: Navojni zamašek bolje tesni in v vinu ohranja svežino

Vinar Boštjan Protner že od leta 2007 renski rizling zapira tako z navojnimi kot plutovinastimi zamaški in ugotavlja, da dolgoročno daje navoj boljše rezultate. »A renski rizling je specifičen,« poudarja.
Od zemlje do vina: Navojni zamašek bolje tesni in v vinu ohranja svežino
Vinar Boštjan Protner
Foto: Mojca Protner

Večina vinarjev se strinja, da so navojni zamaški primernejši za zaprtje enostavnejših vin, ki se popijejo v letu ali dveh, medtem ko se za vina, ki so pridelana za večletno zorenje v steklenicah, o uporabi teh zamaškov krešejo različna mnenja. A mi se bomo tokrat v rubriki Od zemlje do vina bolj kot različnim pogledom posvetili prednostim navojnih zamaškov.

Vinar Boštjan Protner iz Vodol pri Mariboru, kjer vodi Hišo Joannes, pravi, da pri tako imenovanih svežih vinih navojni zamašek bolje tesni in ohrani svežino, ki se izraža z ogljikovim dioksidom. »Vina, ki so videla le inoks, imajo vedno več ogljikovega dioksida. Ne govorim o mehurčkih, temveč o skoraj neopaznem ogljikovem dioksidu, ki je pri svežih vinih zaželen,« pove Protner in doda, da so navojni zamaški tudi bolj praktični in zanesljivi. Pri plutovinastem zamašku do odprtja steklenice namreč ne vemo, ali je vino užitno.

Pri modrem pinotu pluta le zaradi estetike

Tudi pri malenkost bolj zorjenih vinih, tudi takih, ki so zorela v lesu, poudarja Protner, je primernejši navojni zamašek. »Seveda če v steklenice napolnimo vino, ki je takšno, kot bi želeli, da ga pijejo porabniki. A pri večini vinarjev, vsaj v Sloveniji, se dogaja, da v steklenice napolnimo vina, ki so še premlada in bodo optimalno zrela šele čez nekaj časa. V tem primeru je vsekakor pluta prava izbira, saj pod njo vino hitreje zori zaradi večje mikrooksidacije,« pojasni vinar iz Vodol pri Mariboru.

Takšen je pri Protnerjevih modri pinot, ki leto dni zori v rabljenih barikih. A glej ga, zlomka, navojnega zamaška na Protnerjevem modrem pinotu ni več. Pravi, da so malce zamenjali zgodbo. Modri pinot so želeli postaviti stopnico više, tudi cenovno, zato steklenice zdaj zapirajo z zamaški diam.

»Imamo več vrst zamaškov diam, ki se razlikujejo po prepustnosti zraka. Sami uporabljamo diam 10, pri katerem je prepustnost bližja navoju kot navadni pluti. Še vedno torej želim, da bi vino ostalo na ravni, kot je bilo ob polnitvi, ampak zaradi prestiža, imidža, če želite, ga zamašim z zamaški diam. Ker želim, da pivci, natakarji, odpirajo zamaške z odpiračem, s čimer se ohrani ritual odpiranja. Gre torej za vprašanje estetike,« razloži Protner in doda, da so zamaški diam narejeni iz mikrogranulata, ki je prečiščen, zato tudi ne more biti okužen z bakterijo in smrdeti po plesni ali glivah.

 

 
 

"Renc" bolje zori pod navojem

Boštjan Protner se je lotil tudi zanimivega poskusa z renskim rizlingom. Suho različico, ki sicer zori deset mesecev v velikih lesenih sodih, že od leta 2007 zapira tako s pluto kot z navojem. Isti pridelek torej za potrebe različnih trgov zapre z različnimi zamaški. Kaj je ugotovil?

»Dognal sem, da je v začetni fazi, dokler je vino sveže, boljši navoj, v drugi fazi je boljša pluta, ker začne vino v njej hitreje dozorevati. Prej doseže petrolejasto mineralno noto, ki se išče pri rencu. A to govorim za obdobje nekaj mesecev. Dolgoročneje je po mojih izkušnjah vsekakor spet boljši navojni zamašek, saj pod njim renc prav tako razvije petrolejasto noto, hkrati pa ohrani več svežine.«

Protner opozarja, da je petrolejasta nota drugačna kot nota lesa. »Lesna nota se tepe s kislino oziroma svežino, medtem ko petrolejasto noto s kislino nadgradiš. Zato ni vseeno, ali pod navojnim zamaškom zoriš chardonnay ali modri pinot, ali pa – kot v mojem primeru – renski rizling,« razjasni vinar. Poudarja, da je renski rizling, ki ga je z navojem zamašil leta 2007, še vedno v vrhunski formi.

Renc je torej specifika in ga ne moreš primerjati s chardonnayjem, poudari sogovornik. »Če bi imel chardonnay, zorjen v bariku, ga vsekakor ne bi zamašil z navojnim zamaškom. Pri rdečih vinih pa mislim, da tudi med vinarji velja konsenz, da so vsa bolj ali manj pod pluto, razen če specifičen trg zahteva drugače.«

Jeseni bo dal na trg prvo »oranžno vino«

Pri renskem rizlingu torej ni podobnih težav kot pri modrem pinotu, kjer se je navojnih zamaškov znebil le zaradi estetskih motivov? »Jah, predvsem gre za to, da je trg pri rencu zelo dobro sprejel navojni zamašek. Oziroma ima kljub navojnemu zamašku dobro ceno. Poleg slovenskega trga se prodaja še v Italijo, Belgijo in ZDA. Od teh trgov sta Italija in Belgija precej bolj naklonjeni pluti, zato je 20 odstotkov zamaškov za renski rizling še vedno plutovinastih,« odvrne Protner.

A naš sogovornik razmišlja, da bi dal na trg renski rizling višjega cenovnega razreda, ki pa bo najbrž zaprt s pluto oziroma zamaškom diam. »Malenkost ga bom maceriral, a ne kot oranžno vino, le malenkost bom podaljšal stik mošta z jagodnimi kožicami,« napoveduje.

Bo pa Protner najpozneje jeseni svojim kupcem vendarle predstavil tudi svoj pogled na tako imenovana oranžna vina. »Gre za zvrst laškega rizlinga in rumenega muškata, ki je bila macerirana pet dni. Zvrst je leto dni zorela v rabljenih barikih, zdaj pa je že v steklenicah. Zaprl sem jo z zamaškom diam.«

Prihodnjič: razložili bomo, zakaj so pri vinskih steklenicah tako pomembni kakovostni plutovinasti zamaški.

Če vas zanimajo zgodbe vinarjev, se naročite na tedensko pismo urednika

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nove slovenske vinske kleti

Slovenska vina so vse bolj cenjena v tujini, vse večje povpraševanje pa zahteva tudi gradnjo novih vinskih kleti.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Najmodernejše svetovne vinske kleti

Vinske kleti so z arhitekturnega vidika eden najstarejših prostorov, ki se je po svoji funkcionalnosti ohranil več tisočletij. Katere...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Izola se je še enkrat več prebarvala v oranžno

Na Manziolijevem trgu v Izoli se je končal osmi Festival oranžnih vin, ki je pritegnil obiskovalce z vseh celin.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža V deseteroboju rdečin pri Čompi vsi zmagovalci

Na dogodku z naslovom »10 veličastnih rdečin na slepo« smo se v okrepčevalnici Čompa ob najboljšem mesu in skupaj z najboljšim...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Brdih vinarji odpirajo svoje kleti

V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, se bo v Goriških brdih zgodil eden najpomembnejših vinskih dogodkov v letu – Dnevi odprtih kleti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...