Komentar

Kolumna Matjaža Lemuta: Pinot noir

 
Blog Novice
23.04.2018 08:00
avtor

Kolumna Matjaža Lemuta: Pinot noir

Pinot noir – črni borov storž (možen prevod iz francoščine), v slovenščini modri pinot, ker smo Slovenci ime prevedli iz nemškega Blauburgunder – modri burgundec. Kot vinogradnik vem, da bi si zaslužil ime črni pinot, saj je barva grozda primerne zrelosti ob trgatvi skoraj črna in modra s sivim poprhom izgine. Za nekatere je oče belih vin. Prek njega je mati narava z mutacijami poskrbela, da smo prišli do sivega in belega pinota.

Za nekatere je kralj rdečih vin. Je sorta, katere vino ima v primerjavi z vini drugih rdečih sort precej manj barve, taninov in telesa. Pravzaprav nima ničesar, kar klasičen bordofil (pivec merlotov in cabernet sauvignonov) pričakuje od rdečega vina. In kljub vsemu je najbolj čislana rdeča sorta na svetu. To dokazuje tudi kontrast med ceno najdražjega bordojca (prevladuje merlot in cabernet sauvignon) in najdražjega burgundca (izključno iz modrega pinota), ki doseže tudi do desetkrat višjo ceno, vse tja do vesoljnih trinajst in več tisoč evrov za steklenico.

Tistemu, ki je prvič v stiku z vini te sorte, ni navadno nič jasno in rušijo se mu vsi stereotipi o rdečem vinu. Gre za kontrast dveh popolnoma različnih tipov vin, dveh nadvse različnih pokrajin Francije – Burgundije in Bordeauxa, celinske in atlantske klime, majhnega kmeta in veleposestnika, posledično tudi pivcev burgundofilov in bordofilov.

Da preprečimo zmedo v glavah, je najlaže ta kontrast prenesti na primerjavo med kitajsko in evropsko kulinariko. Seveda je lahko burgundec primerljiv s kitajsko hrano, vendar – le kdo želi sedeti v povprečni kitajski restavraciji in kdo želi piti povprečen modri pinot? Večina Francozov, ki sem jih srečal in vprašal, ali pijejo burgundca, je odgovorila, da ne, ker je predrag. Tudi to nekaj pove.

Kaj je pri tej sorti tako romantičnega in navdušujočega? Pisci najpogosteje navajajo, da je to eleganca vina. Na žalost ta nastopi čez leta in večina nas nanjo ni pripravljena čakati ali je plačati. Zato je tudi razumljiv odgovor Francozov na moje vprašanje. Tisti burgundec, ki ga je vredno pokusiti, je pač drag. Verjetno je privlačnost te sorte povezana z žarom pivčevega raziskovanja, kaj je ta sorta v neki regiji, na določeni legi, ob delu določenega vinogradnika vinarja in v določenem letniku sposobna izraziti.

Zelo pogosto je izrečeno, da je ta sorta zelo težavna, tako v vinogradu kot v kleti. Sam imam raje izraz kreativna. Tako v vinogradu kot v kleti namreč dopušča oziroma zahteva odgovore na veliko vprašanj, verjetno več, kot pri drugih klasičnih rdečih sortah. Seveda jih nekateri pridelovalci vidijo in na njih odgovarjajo različno, ogromno se jih pri njih niti ne ustavi. Tu se nadgrajuje čar te sorte in od tu tako velika nepredvidljivost in pestrost. Pogosto vinar ob fantastičnih rdečih vinih drugih sort razočara prav z modrim pinotom, ker mu ne prisluhne in pade v kolesje klasične tehnologije pridelave rdečih vin.

Seveda obstajajo tradicionalna mišljenja in prispodobe, ki govorijo o želenih identitetah modrega pinota. Ko govorimo o klasiki, vedno pomislimo na Burgundijo. Na drugi strani nekateri pridelovalci ali celo regije stilistično približujejo ta vina klasičnemu pivcu rdečih vin. Tu prednjači novi svet, ki žal prepogosto tudi modremu pinotu poskuša določiti absolutno vrednost.

Vina te sorte so v mladosti češnjeve barve, le redko kdaj globokih ali vijoličastih odtenkov. Med dozorevanjem zelo hitro preidejo k opečnatim odtenkom in ob najvišji doseženi eleganci je bolje, da jih ne pijemo na sončni svetlobi. Klasični burgundski modri pinoti očarajo s prijetno svežino in nežno taničnostjo z majhno dozo adstrigentnih taninov jagodne pečke, ki deluje predvsem kot začimba. Opisi so zelo široki in vino s staranjem res širi spekter zaznav. Verjetno na bolj zanimiv način kot večina bordojcev. Klasično opisujemo mladostno sadnost z notami manj zrelih robidnic, zrela vina pa prehajajo prek zemljenih not in not lesnih gob vse do katrana, usnja in celo rahle animaličnosti. Iz novega vinskega sveta so običajno manj izrazito pinotovska.  

Žar ljubiteljev te sorte je navadno zelo romantičen in strast meji na zaljubljenost. V svetu je ogromno festivalov, ki primerjajo vina te sorte med posameznimi pridelovalci in različnimi letniki. Marsikdaj so te emocije predstavljene tudi v filmih. Nikoli ne bom pozabil, kako se v filmu Mondovino oče in hči prepirata o spremembi identitete njunega burgundca, ki naj bi jo povzročila prilagoditev z željo doseči Spectatorjevih 90 in več točk. Ali pa na sicer limonado Sideways (Stranpota), ki tako romantično, a tudi realistično predstavi odnos pivca do modrega pinota.

Iskanje odličnosti v pridelavi te sorte je lahko tudi velik izziv za ambicioznega vinarja in hkrati ena od realnih tržnih niš. Malo je v svetu sort, ki se prebijajo predvsem z lastno identiteto in ne zgolj s ceno.

Kje je Slovenija? Precej naprej, saj mora tisti, ki se te sorte loti, gristi – in poti nazaj ni. Tako vsi grizemo! Trenutno večina slovenskih vinogradniških leg omogoča aktivno tehnologijo, kjer v vinogradu lahko identiteto prilagodiš željam. V večini primerov imamo dovolj svežine in iskanje kompromisa do primernega telesa je precej enostavno. Seveda lahko to še posebej trdim za mojo Vipavsko, ki s svojimi 40 kilometri in premnogimi raznolikimi legami spominja na Burgundijo.

Manjka nam festival, povezan s to sorto, zato tudi končujem s pozivom vsem nam ljubiteljem, naj se zgodi!

 

Matjaž Lemut je avtor in solastnik vin Tilia Estate - Hiša pinotov. Vinarsko in vinogradniško pot je začel s praksami v vipavski zadružni kleti, Švici in Kaliforniji. Je agronom, ki deluje kot enolog. Je tudi svetovalec, ki znanje in izkušnje deli marsikje v Sloveniji in na Hrvaškem. Ukvarja se tudi s predavanji za domačo in tujo strokovno ter laično javnost. Zanimajo ga identiteta in kreiranje vina v odnosu med vinarjem in kupcem ter kontrasti, ki nastajajo v svetovni vinski produkciji.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.