Vinar tedna: Tomaž Prinčič

 
09.05.2018 09:18
avtor

Vinar tedna: Tomaž Prinčič

Prinčičevi iz Kozane obdelujejo slabih deset hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog 40 tisoč litrov vina. Med prvimi v Brdih so polnili modri pinot, danes pa se ozirajo za interspecifičnimi sortami, ki so odporne proti nekaterim boleznim in potrebujejo manj zaščite.
Vinar tedna: Tomaž Prinčič
Foto: Aleš Beno

Družinska kmetija Prinčič iz Kozane v Goriških brdih ima dolgo tradicijo. Zapisi segajo v leto 1848 in pravijo, da so na kmetiji tedaj gojili sadje in vinsko trto. Zdajšnji gospodar Tomaž Prinčič je četrta generacija vinarjev na posestvu. Po pranonotu Mihaelu, ki je skupaj z ženo Katarino začel vinogradniško-vinarsko zgodbo, se danes imenuje linija vin, ki zorijo v lesenih sodih. A o tem malce pozneje.

»Seveda je bila tudi naša kmetija, kot večina v Brdih, mešana. Poleg grozdja smo imeli še sadje in živino. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je šla živina stran, desetletje zatem pa še sadje. Danes imamo še kakšno češnjo, večinsko pa je kmetija vinogradniška,« pravi Prinčič.

Med prvimi v Brdih so polnili modri pinot

Osnova za zdajšnjo etiketo, ki jo ob napisu Prinčič krasi vitica, je bila narejena že leta 1985, prva steklenica, takrat še ljubiteljsko, pa je bila z vinom napolnjena dve leti pozneje. Leta 1992 sta z očetom postavila danes vsem znano blagovno znamko in začela vina prodajati. »Začeli smo s chardonnayjem in merlotom, torej s tedanjo mednarodno klasiko. Ko je začenjal pranono, so bile seveda zasajene čisto druge sorte, kot so tržarka, pergolin, pikolit in druge, toda ve se, da je bilo treba po drugi vojni saditi mednarodne sorte. Pergolina je še nekaj, toda premalo za samostojno vinifikacijo, pa tudi tržno verjetno sorta ne bi bila zanimiva,« pojasnjuje Prinčič, ki je od očeta prevzel vajeti kmetije pred približno 20 leti.

Leta 1993 so verjetno med prvimi v Brdih začeli polniti modri pinot. Kaj pa rebula, danes briški zaščitni znak? »Od vedno je bila pri hiši, a na začetku je nismo stekleničili. Bila je za odprto vino. Postopoma so se stvari spreminjale, pred 16 leti smo lansirali zvrst mihael. Najprej rdečo, v kateri so merlot, modri pinot in cabernet sauvignon, razporejeni po tretjinah. V belem mihaelu pa je polovica rebule, ker sem želel dati vinu pečat mineralnosti in svežine, preostanek pa sta chardonnay in sauvignon,« opisuje sogovornik.

Les je samo posteljica, kjer vino počiva

V novem tisočletju so šli še korak naprej in po pranonotu Mihaelu poimenovali novo linijo vin, ki zorijo v lesenih sodih. Omenjeni zvrsti sta ostali, dodali pa so jima še sortni polnitvi rebule in chardonnayja. Vsa omenjena vina zorijo deloma v 225-litrskih barikih, deloma pa v 500-litrskih sodih iz francoskega, slovenskega in slavonskega hrasta.

Sodi so kombinacija novega in rabljenega lesa, saj mora biti les po mnenju Prinčiča le posoda za zorjenje oziroma posteljica, kjer vino počiva in se razvija. »Les je bistven za mikrooksidacijo, ne maram preveč lesnih not v vinu. Zato tudi izbiram sode, ki niso preveč ožgani, da ne dajo preveč intenzivnega priokusa. Če imaš kombinacijo starih in novih sodov, lahko kontroliraš tanine in druge stvari, ki jih pridoda les,« razlaga vinar iz Kozane, ki razmišlja, da bi v svojo klet postavil tudi kakšen večji sod.

V njem namerava zoriti rdečo zvrst. »Zdaj rdeča zvrst zori v barikih in 500-litrskih sodih dve leti, preden gre na trg, pa vino še pol leta počiva v steklenicah. Bela zvrst pa zori eno leto v sodih. Ideja je, da bi po določenem času v velikem sodu združil vino iz barikov in 500-litrskih sodov. Morda bom tudi razmerje sort v rdeči zvrsti malce premešal,« napoveduje Prinčič.

Sveža vina niso povsem – sveža

Na kmetiji danes vinar z družino obdeluje slabih deset hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog 40 tisoč litrov vina. Vinogradi so večinoma stari do 35 let, nekaj pa je čisto na novo zasajenih. Največ vina prodajo na domačem trgu, nekaj ga gre v Italijo, Avstrijo in na Poljsko. Na vprašanje, česa gre največ v tujino, sogovornik odgovarja, da Italija povprašuje največ po rebuli, ki jo dobro pozna, sicer pa ima vsak trg svoje posebnosti.

Pri Prinčičevih imajo prednost bele sorte, ki zavzemajo 60 odstotkov površin. Paradni konj kmetije je rebula, čeprav imajo količinsko malce več chardonnayja. »Rebula je zaščitnih znak celotnih Brd, kar je tudi prav, saj iz nje pridelamo vino, kakršnega po mineralnosti ne dobiš nikjer drugje. Tako raste le na naši opoki,« meni Prinčič. 

Poleg že omenjenih belih sort pridelujejo še sivi pinot, ki ves konča v vstopni liniji. To sestavljajo tako imenovana sveža vina, ki zorijo v posodah iz nerjavnega jekla (inoks). V tej liniji so še chardonnay, rebula, modri pinot in merlot.

A sogovornik poudarja, da njihova »sveža« vina niso povsem – sveža. »Stekleničimo jih šele julija naslednje leto, tako da so že kar 'uležana'. Če vina dlje časa zorijo v svojem primarnem okolju, potem tudi dlje zdržijo na trgu. Seveda je pomembno tudi, kaj se dogaja v vinogradih. Ti so zatravljeni, kar pomeni, da izvajamo tako imenovano zeleno gnojenje. Donosi po trti so zelo majhni, vzgojna oblika je enojni guyot … Zaradi vsega naštetega naše trte potegnejo iz zemlje veliko mineralov, vina pa so bolj bogata in polna ter tudi bolj obstojna,« pojasnjuje Prinčič.

Poskusili bodo z interspecifičnimi sortami

Prinčičevi nimajo nobenih certifikatov, a se kljub temu trudijo delati čim bolj sonaravno. »Zdi se mi samo po sebi umevno, da delaš čim bolj naravno, saj konec koncev tudi sam piješ svoje vino. Škropiti moraš, toda vprašanje je, s čim boš to storil, pomembno pa je tudi, da to storiš pravi čas. Če čakaš, da pride bolezen, moraš na antibiotike ali druga močnejša zdravila. Zato je pomembna preventiva,« poudarja Prinčič.

Pomemben pa je po njegovih besedah tudi sam način dela v vinogradih. »Tudi z gnojenjem in raznimi tehnološkimi prijemi lahko vplivamo na to, da je treba potem manj škropiti.«

Res pa je, dodaja, da so letniki čedalje bolj ekstremni. »Klima se hočeš nočeš spreminja, to je dejstvo. Bolj kot včasih se dogajajo vročinski vali, dolgotrajna deževja, pozebe, toče … Zato smo se odločili, da bomo posadili tako imenovane interspecifične sorte, ki so odporne proti oidiju in deloma tudi peronospori. Za začetek bomo posadili 1200 trt in jih spremljali.«

Odločili so se za sorto, ki je neke vrste merlot in dozori 14 dni pred običajnim merlotom. »Pri nas vinogradniki s to sorto sicer nimajo veliko izkušenj, a sam sem bil tudi na degustaciji vin iz te sorte. Je malce drugačen, ima neko specifiko v okusu, a menim, da je prihodnost v teh sortah. Moraš jih škropiti, a manj kot običajne sorte, zato se tudi ekologi čedalje bolj ozirajo v tej smeri,« utemeljuje vinar tedna.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Klemen Mlečnik

Na ekološki kmetiji v Bukovici po Vertovčevem izročilu ustvarjata oče in sin, Valter in Klemen Mlečnik. Ja, Vertovec je priporočal od...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Martin Krapež

Vinar iz Vrhpolja pri Vipavi daje poudarek avtohtonim sortam, kot sta zelen in pinela, najbolj pa je znan po izvrstnem merlotu. Kmalu naj...