Komentar

Kolumna Boštjana Protnerja: Škropiti, to je zdaj vprašanje

 
Blog Novice
09.07.2018 08:01
avtor

Kolumna Boštjana Protnerja: Škropiti, to je zdaj vprašanje

Mati narava je čudovita stvar, saj nas vedno znova »preseneti« s svojo močjo, svojimi zakoni, muhavostjo. In ne glede na to, kako si želimo in se trudimo, da bi jo obvladali, se vedno znova pokaže, da je to moč, proti kateri smo poraženci. Na koncu nam vselej izda račun, ki ga hočeš nočeš moramo poravnati. Je naša učiteljica, tiho in potrpežljivo nam šepeta na vsakem koraku, le prisluhniti ji moramo. Skozi vreme nas opozarja, da je edina stalnica v življenju sprememba.

Letošnji vinski letnik je na Štajerskem zelo zahteven glede na vremenske razmere. Narava je hitela, stroka z napovedmi pa zamujala.

Mojih 12 hektarjev je letos zelo težkih, muhastih, le hektar vinograda, ki ga že tretje leto obdelujem ekološko, je po mojih pričakovanjih. Na podlagi lastnega znanja in dolgoletnih izkušenj lahko primerjam vinograde med seboj. Sam škropim, poznam vsak trs, vsako jamo, vsako srno … Ugotovitve so naravnost presenetljive.

Letošnji napad peronospore (povzroča odmiranje in odpadanje listja, sušenje grozdja), ki jo poznamo v Evropi že od leta 1800, je po mojih informacijah kar pošteno zdesetkal pridelek. Zanimivo je, da letos najdemo to bolezen pogosteje na hribih kot v dolinah. Vinogradi, škropljeni z bakrom, žveplom, algami, aminokislinami, kjer je rast umirjena, so zdravi, škropljeni po nasvetih pristojnih služb s predpisanimi škropivi pa ne.

Torej, vprašajmo se, s čim mi škropimo, kaj vsebujejo škropiva, zakaj je trta postala neodporna?! Narava nam želi nekaj povedati.

Za piko na i je pri meni poskrbelo zadnje škropljenje. Kupil sem škropivo pri enem izmed pooblaščenih prodajalcev in doma ugotovil, da je proizvedeno v Indiji. Ne morem si  predstavljati, da bi svojega Joannesa škropil s tem škropivom. Jaz ne.

Kaj bi dejal nadvojvoda Janez, ki je leta1822 kupil posestvo Meranovo in posadil sorte, ki so še danes pri nas?! 

To dejstvo in še nešteto drugih me je pripeljalo do sklepa, da bom vse vinograde v najkrajšem času preusmeril v ekološko pridelavo. Zavedam se tveganja, vendar menim, da se dobro povrne z dobrim.

Kaj je ekološko vinogradništvo? To je naraven, do okolja prijazen način pridelave, kjer je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Rodovitnost tal lahko povečujemo zgolj z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje … V ekološkem kmetijstvu sta izredno pomembni tudi izbira sort in pravilna oskrba trte. Izbiramo bolj odporne sorte. Sama pridelava grozdja po ekoloških smernicah svojevrstno vpliva na kakovost in okus vina. Vino ima poseben okus, barvo in karakter ter posledično še veliko vsebnost antioksidantov.

Ob tem upam, da se bo ministrstvo za kmetijstvo v najkrajšem možnem času odločilo, da nam bo na tej poti še veliko bolj pomagalo. To je pot, ki je sicer dražja in zahteva več ročnega dela, a za katero osebno menim, da je prava.

No, pa da objavim še vinsko novico, kmalu pride na trg naše prvo vino iz ekološke preusmeritve, Natura Joannes.

 

Boštjan Protner ima svojo Hišo Joannes v Vodolah, ki je od središča Maribora oddaljena vsega pet kilometrov. Morda je naključje, toda vinar je postal, ko je bil njegov oče v Drnovškovi vladi, ki je rušila Peterleta. Končal je študij agronomije v Ljubljani. Trenutno obdeluje 12 hektarjev vinogradov in je specialist za renski rizling. Da pokaže pripadnost kralju med belimi sortami, si občasno na desno podlaket tetovira še napis »riesling«. V zadnjem času se spogleduje z ekološkimi vinogradništvom. Je ponosni član štajerskih Pubecov.
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.