Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

 
18.07.2018 08:00
avtor

Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet Sutor vedno poznana po chardonnayju, sauvignonu in merlotu. Pri Lavrenčičevih v Podragi so vsa vina pridelana z namenom daljšega zorenja v steklenici.
Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)
Mitja Lavrenčič
Foto: Aleš Beno

Uradna zabeležka pravi, da je temelje vinske kleti Sutor v zgornji Vipavski dolini postavil Anton Lavrenčič ml. leta 1933, ko je kupil kmetijo v Podragi. Njegov vnuk Mitja Lavrenčič, ki tamkaj danes gospodari, pravi, da so se Lavrenčičevi že prej ukvarjali z vinom, vendar ne v tej hiši. 

»Takrat je nono kupil hišo in to štejemo kot začetek. Seveda se ni ukvarjal le z vinom, saj so bile v tistem času vse kmetije samooskrbne. Takrat ni bilo specializiranih kmetij, saj tudi ni bilo trgovskih središč, zato si moral imeti vse pri hiši. Pojedel si, kar si pridelal oziroma kar si izmenjal s sosedom,« razlaga Lavrenčič.

Po domače se kmetiji reče pri Šuštarjevih. Šuštar oziroma čevljar pa je po latinsko sutor. Predpostavlja se torej, da je bila na Lavrenčičevi vinogradniški kmetiji nekoč tudi čevljarska delavnica.

Zanimajo ga sorte, ki se dobro starajo

Leta 1991 je naš sogovornik skupaj z očetom Edvardom in bratom Primožem, ki ima danes svojo vinsko klet Burja, mešano kmetijo prekvalificiral v vinogradniško. »Vsi trije smo skupaj pisali zgodbo do leta 2008, ko je šel Primož na svoje,« pravi Mitja Lavrenčič, ki skupaj z 82-letnim očetom Edvardom, ki je še vedno zelo aktiven, obdeluje pet hektarjev vinogradov.

V najboljših letinah napolnijo 20 tisoč steklenic, v slabih pa samo med osem in devet tisoč, povprečno torej približno 15 tisoč na leto. V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet Sutor vedno poznana po chardonnayju, sauvignonu in merlotu, torej po mednarodnih sortah.

»Najprej se mi postavi vprašanje, kaj sploh je lokalno in kaj mednarodno. Evropski bazen namreč ni tako zelo velik, tako da bi lahko bilo vse lokalno. Kakorkoli, zame je zelo pomembno, da imam sorte, ki se dobro starajo. Vipavske sorte, kot so zelen, pinela in poljšakica, niso ravno za ta namen. Kot drugo se mi zdi neumno metati iz vinogradov 30 let stare trte chardonnayja, ki so v najboljši formi, in saditi zelen, ki bo rodil komaj čez pet let. Za tiste, ki pridelujejo sveža vina, je to razumljivo, za nas pa ne bi bilo,« razmišlja Lavrenčič.

Sogovornik ob tem še enkrat poudari, da je za njihovo vinsko klet oziroma stil vina, ki ga gojijo, izredno pomembna starost trt. »Pravzaprav je najpomembnejša. Življenje je namreč razmeroma kratko in vinar je omejen na določeno število trgatev. Predpostavimo, da bi sadil lokalno sorto, ki se dobro stara – tak primer je rebula. Imel bi vinograd, ki zaradi svoje mladosti prav tako ne bi dal vin, primernih za staranje. Seveda so na novo zasajene trte vsako leto starejše, toda povedati želim, da se starim trtam nikakor ne gre odrekati.«

V vipavcu sta malvazija in rebula

A pri Sutorju rastejo tudi lokalne sorte. Malvazijo polnijo sortno, rebulo pa skupaj z malvazijo namešajo v zvrst sutor white, ki je nekakšen vipavec, kot se je včasih reklo mešanim vinom z Vipavskega. »Ti dve sorti sta se izkazali kot primerni za staranje, to je glavno. V zvrsti je trenutno več malvazije kot rebule, a sčasoma bi radi povečali delež rebule,« pravi Lavrenčič.

Zvrst sutor red je po drugi strani sestavljena skorajda izključno iz merlota – cabernet sauvignona je največ 15 odstotkov. »Cabernet sauvignon je v zvrsti bolj kot ne po naključju. Imeli smo namreč star vinograd caberneta sauvignona, ki pa ni dajal dobrih rezultatov, zato smo ga želeli precepiti. A pri tem nismo bili stoodstotno uspešni, zato ga je še nekaj ostalo. Deluje pa malenkost caberneta sauvignona dobro z merlotom, saj doda malo kisline, ga poživi. Sploh ko je kakšno zelo toplo leto. Imamo pa vizijo, da bi v prihodnjih letih v zvrst dodali še malo cabernet franca, ki ga bomo v prihodnje sadili, pri čemer deleža cabernet sauvignona ne bi zmanjšali,« razkrije vinar iz Podrage.  

Zanimivo je, da se zvrst sutor red v tujini prodaja kot merlot. To pa zato, ker kupci, predvsem v ZDA, niso bili zadovoljni z imenom cuveeja. »Ime se jim je zdelo preveč običajno. A ker lahko v sortno vino namešaš do 15 odstotkov druge sorte, s tem nimamo težav,« pojasnjuje Lavrenčič, ki 70 odstotkov vina proda na domačem trgu. »Ta odstotek drži, če odštejemo tujce, ki pri nas na kmetiji sami kupijo vino. Teh je čedalje več. Prek distributerjev pa največ prodamo v ZDA, sledijo Belgija, Poljska in Nizozemska, v zadnjem času se vzpenja tudi Koreja.«

Brata je ločila prostorska stiska

Zgoraj smo omenili, da sta brata Lavrenčič (Mitja in Primož) do leta 2008 delovala skupaj pod blagovno znamko Sutor, tistega leta pa se je Primož Lavrenčič »odcepil« in ustanovil svojo – Burja. »Primož je že večkrat pojasnil, a morda je prav, da tudi sam kdaj povem: glavni razlog je bila prostorska stiska. S Primožem se nekoliko razlikujeva tudi po stilu, preferencah, tudi po nagnjenju do tveganj, več je stvari. A na začetku je bil glavni razlog prostor, saj kleti preprosto nismo mogli razširiti,« pravi starejši od bratov Lavrenčič.

Takrat je prišlo tudi do delitve vinogradov, ki jih je njun oče Edvard razdelil tako, da je mlajšemu zapustil več lokalnih sort, starejšemu pa več mednarodnih. Volk sit in koza cela? »Nekaj je vsekakor na tem. Meni je chardonnay izredno ljub in žalosten bi bil, če ne bi imel teh 30 let starih trt,« priznava sogovornik.

A čeprav je klet Sutorjevih vpeta v staro vaško jedro, zaradi česar – kot rečeno – je ni mogoče širiti, bodo vendarle primorani v majhno nadgradnjo, saj so dokupili hektar in pol vinogradniških površin. »Štiri hektarje nekako zmoremo, pet in pol pa jih ne bomo, zato bo malenkostna širitev neobhodna. V kleti namreč hkrati hranimo štiri ali pet vinskih letnikov in še steklenice. To bo za nas velik zalogaj.«

Več kot pet hektarjev in pol pa po Lavrenčičevih zagotovilih ne bodo obdelovali. »Že to se mi zdi preveč glede na našo doslednost in natančnost, a ponudila se je priložnost, ki je preprosto nismo mogli zavrniti. Gre namreč za najboljšo vinogradniško lego v Podragi, ki je ena najvišjih in zgoraj ravna, odprta pa na jugovzhod. To je bila težka odločitev, ampak smo jo morali pograbiti. Ven smo pometali več let zapuščene trte in zasadili rebulo, merlot in chardonnay, zdaj se bomo lotili še cabernet franca,« razloži vinar. 

Vsa vina fermentirajo spontano

Pri Lavrenčičevih v Podragi so vsa vina, kot že omenjeno, pridelana z namenom daljšega zorenja oziroma staranja v steklenici. Temu je seveda prilagojena že vinifikacija. »Vsa so spontano fermentirana. Od 10 do 15 odstotkov grozdja poberemo prej, v tako imenovani predtrgatvi, da naredimo vrelni nastavek. Grozdje samo razpecljamo in takoj se začne vrenje. Preostalo grozdje takoj stisnemo in mošt ohladimo, po dveh dneh oboje združimo v velikih sodih iz slavonskega hrasta, da začne mošt spontano fermentirati. Vse skupaj zelo hitro fermentira, saj nočem tvegati, da bi nastala oksidacija,« razlaga Lavrenčič, kako se spoprijema z belimi sortami.

V velikih sodih vino pusti leto dni, vmes samo zelo pogosto meša droži (batonnage). Le manjši del chardonnayja zori tudi v barikih, običajno novih. »Potem pretočimo vino v cisterno in pustimo, da se usede. Ne dodajamo nobenih čistil, stekleničimo brez filtracije. Potem pustimo še v steklenici, da malo dozori, preden gre na trg. Tako vino je pripravljeno na večletno zorenje pri konzumentih doma,« pojasnjuje sogovornik.

Rdeče vino pa zori izključno v barikih iz francoskega hrasta. »Najprej vino zori leto dni v novih in leto dni v rabljenih barikih. Polovico pridelka damo torej vsako leto v nove sode. Potem gre vino za mesec dni v cisterno, nato ga spet pretočimo v trikrat in štirikrat rabljene barike, kjer zori še leto dni. Spet ne dodajamo nobenih čistil, vino gre v steklenice nefiltrirano. Žveplo? Seveda, ne delam vina brez žvepla. A dodam ga minimalno, oksidacije res ne maram,« poudarja vinar tedna.

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Klemen Mlečnik

Na ekološki kmetiji v Bukovici po Vertovčevem izročilu ustvarjata oče in sin, Valter in Klemen Mlečnik. Ja, Vertovec je priporočal od...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Martin Krapež

Vinar iz Vrhpolja pri Vipavi daje poudarek avtohtonim sortam, kot sta zelen in pinela, najbolj pa je znan po izvrstnem merlotu. Kmalu naj...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Tomaž Prinčič

Prinčičevi iz Kozane obdelujejo slabih deset hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog 40 tisoč litrov vina. Med prvimi v Brdih...