Komentar

Kolumna Matjaža Lemuta: Umetni vinski brendi – blagovne znamke brez vinogradov in kleti

 
Blog Novice
30.07.2018 08:00
avtor

Kolumna Matjaža Lemuta: Umetni vinski brendi – blagovne znamke brez vinogradov in kleti

Po dolgem času sem obiskal londonski vinski sejem in nekoliko me je streslo, ko sem ob obhodu razstavišča ugotovil, da vsaj 40 odstotkov razstavljavcev predstavlja vina, ki niso nastala v njihovi kleti, ker je pač nimajo, in ne v njihovem vinogradu, ker ga tudi nimajo.

Srečal sem enologa, ki živi v Montpellieru, ki je predstavljal svojo linijo desetih rosejev iz desetih različnih leg Provanse, belgijske vinarje, ki so prodajali belgijsko penino, pridelano iz španskega mošta, gospo iz Pariza, ki je predstavljala vina svoje blagovne znamke, pridelane v Burgundiji, Bordeauxu, Loari … samo zanjo. Ni imela ne kleti ne vinogradov.

Neka angleška trgovska hiša mi je pod svojo blagovno znamko predstavila celo linijo oranžnih vin, pridelanih v Romuniji. Ko sem čez nekaj ur listal po katalogu razstavljavcev, mi je v oči padla opredelitev razstavljavcev na wine estate in brand holder. Sam tem blagovnim znamkam sledim že vrsto let, a bil sem res presenečen, da jih je celo uradno tako opredelil tudi organizator.

Lahko bi jih razvrstili po škatlicah, na blagovne znamke trgovcev, družbenih omrežji ali kot samostojne projekte vinskih entuziastov. Večina teh blagovnih znamk se na trgu hitro povzpne. Običajno jim je pripeta neka zgodba, ki je močno podprta z drznimi komunikacijskimi prijemi. Vina teh znamk so večinoma sveža in cenovno ugodna. Niso obremenjena ne z amortizacijo vinogradov, ne kleti, ne zalog. Znamke so velike toliko, kot jih trg sprejme. Zanimivo je tudi, da razmeroma hitro umrejo. Običajno takrat, ko umre entuziazem ali ekonomski račun, ki jih je porodil.

So dobre ali slabe za vinski svet?

Obdržale so se in še nastajajo, vsekakor zato, ker jih je trg sprejel. V današnjem boju za biti opažen med mnogimi je očitno dovolj prostora za tiste blagovne znamke, ki jim uspe svoje proizvode približati s primerno komunikacijo. Verjetno gre za evolucijo trženja, ki zahteva animacijo kupca na vse možne načine. Očitno je tu bolj aktiven nekdo, ki je manj obremenjen z dnevnimi bitkami v vinogradu in obvladovanjem kapitala v celotni verigi proizvodnje vina.

Težko je reči, da vsi vinarji zanemarjajo komunikacijski del trženja, je pa rast umetnih znamk vsekakor posledica premajhne aktivnosti in mogoče celo izvirnosti vseh nas.

Večina slovenskih vin je pridelana v velikostnih razredih serij, ki jim svetovni vinski trg ne priznava stroškov. Za večino kupcev smo zanimivi, ker smo sami pridelovalci in ker so naša vina zelo dober animator njihovih strank, ki sicer dnevno posegajo po cenovno precej bolj ugodnih vinih. Trg kaže, da samo vino ni dovolj, zato ne smemo pozabiti na animacijo. Vsak od nas si jo različno predstavlja, kot jo tudi kupec različno sprejema.

In spet smo tam, ko se moramo najprej zavedati, da svetovnemu trgu v osnovi našega vina treba ni, za vse nas pa je čudovito, če si ga zaželi. Kako? Pa naj si vsak posebej izbori!

 

Matjaž Lemut je avtor in solastnik vin Tilia Estate - Hiša pinotov. Vinarsko in vinogradniško pot je začel s praksami v vipavski zadružni kleti, Švici in Kaliforniji. Je agronom, ki deluje kot enolog. Je tudi svetovalec, ki znanje in izkušnje deli marsikje v Sloveniji in na Hrvaškem. Ukvarja se tudi s predavanji za domačo in tujo strokovno ter laično javnost. Zanimajo ga identiteta in kreiranje vina v odnosu med vinarjem in kupcem ter kontrasti, ki nastajajo v svetovni vinski produkciji.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.