Od zemlje do vina: Trta je skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko hranil

 
Članek Tema
26.07.2018 08:00
avtor

Od zemlje do vina: Trta je skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko hranil

Andreja Škvarč iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica pravi, je temelj vsega ohranjanje rodovitnosti tal. Čeprav so se tega začeli prvi znova zavedati ekološki kmetje, lahko k temu pripomorejo tudi vsi drugi vinogradniki.
Od zemlje do vina: Trta je skromna rastlina, ki ne potrebuje veliko hranil
Foto: Shutterstock

Če želimo, da bodo trte vsako leto optimalno obrodile in dale vince nam sladko, kot pravi France Prešeren, je pomembno tudi gnojenje. S tem namreč zagotavljamo ohranjanje rodovitnih tal in zdravega razvoja trt, kar vpliva na optimalno prehrano in dolgoletno ekonomično količinsko pridelavo kakovostnih pridelkov grozdja in vina.

"Gnojimo zato, da vračamo hranila, ki jih s pridelkom odnašamo iz vinograda. Vsako leto namreč trta za svojo rast in pridelek porabi določene zaloge hranil v tleh. Da bi ohranjali iz leta v leto primerno rast in pridelke vinske trte, moramo tudi vrniti, kar odnesemo. To je osnovna doktrina," pojasni Andreja Škvarč, vodja selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje pri novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu.

Glavna hranila so kalij, dušik in fosfor

Osnovno gnojenje se opravi, ko se naredi nov vinograd. Torej ob pripravi tal, ob prekopavanju. Temu se reče založno gnojenje. "Že samo ime pove, da damo hranila na zalogo v celoten profil tal, ki ga pripravljamo za vinograd, v globino do enega metra. Pozneje, ko so trte v obdobju rodnosti, se dognojujejo – po navadi spomladi, od marca do maja," razloži Škvarčeva.

Nekateri gnojenje razdelijo na dve obdobji – na spomladansko in jesensko. "Po trgatvi trta skladišči hranila v starem lesu in koreninah, zato nekateri tretjino gnojil dodajo po trgatvi. Lahko se to počne vsako leto ali občasno, odvisno od rasti vinske trte v vinogradih. Če je rast bujna oziroma čezmerna, se naredi pavza. Pred gnojenjem se delajo tudi analize tal, s katerimi se kontrolira količina hranil v tleh. Praksa je, da se take analize naredijo vsaj vsakih pet let," pove sogovornica.

Na vprašanje, koliko gnojil dodajamo vsako leto, Škvarčeva odvrne, da so narejeni izračuni oziroma norme za glavna hranila – fosfor, dušik in kalij. "Te količine ob primerni založenosti potem tudi vračamo. To vinogradniki preprosto vedo. V integriranem oziroma konvencionalnem vinogradništvu se vinogradniki večinoma tudi držijo norm. Je pa treba poudariti, da je trta v primerjavi z drugimi kulturnimi rastlinami, na primer s koruzo, zelo skromna rastlina in da je odvzem hranil na letni ravni sorazmerno majhen, zato je tudi gnojenje še najmanjše med vsemi kulturnimi rastlinami."

Mineralna gnojila so enostavna in najcenejša

Ko pridemo do tega, s čim gnojimo, pa se začnejo razlike med konvencionalnim, integriranim, ekološkim in biodinamičnim pristopom. Pri konvencionalnem vinogradništvu je najbolj običajno gnojenje z mineralnimi gnojili – kot  pri drugih panogah v kmetijstvu. "To je tudi najbolj preprosto, saj lahko zadostimo potrebe z različnimi kombinacijami hranil. Izberemo kombinacijo, ki ustreza trti in sestavi tal, ter dodamo, kar manjka. Gnojila z različno sestavo hranil so pripravljena v vrečah in so najpogosteje označena kot NPK, torej dušik, fosfor in kalij. Taka gnojila so tudi najcenejša," pove vodja Selekcijsko trsničarskega središča pri novogoriškem kmetijskem zavodu.

Vinogradniki z ekološkim certifikatom morajo seveda gnojiti zgolj z organskimi gnojili. "V prvi vrsti je to hlevski gnoj. Lahko je goveji ali kakšen drugi. Obstaja pa tudi pester izbor preostalih organskih gnojil, ki so izdelana iz živinskih gnojil in drugih organskih materialov, vključno s kompostom, ter so pripravljena za bolj priročno in mehanizirano uporabo. Imamo pelete in druge oblike," razloži Škvarčeva in doda, da enostavna mineralna gnojila lahko ekološki vinogradniki uporabljajo le izjemoma, in še to s posebnimi dovoljenji, če je ugotovljeno, da je v tleh določenih hranil premalo.

Biodinamiki uporabljajo komposte

Biodinamiki pa gredo še korak dlje od ekoloških kmetovalcev. To je  način sonaravne kmetijske pridelave, način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnotežja v naravi, celotnega vesolja s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. "Biodinamiki gnojijo z doma pripravljenimi komposti in tako skrbijo za povečano rodovitnost tal. Poleg omenjenega komposta uporabljajo biodinamične preparate, med njimi gnoj iz roga, ki ga pripravijo tako, da zakopljejo s hlevskim gnojem napolnjene rogove. Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastlinam pomaga, da naredijo zelo globoke korenine, se močno povežejo s silami Zemlje, zaradi česar se lahko dobro oskrbujejo s hranili in so bolj odporne proti suši," pove sogovornica.  

V kleti Guerilla na Vipavskem so biodinamičnim načelom zavezani že vrsto let, uradni certifikat Demeter pa so pridobili pred štirimi leti. Martin Gruzovin, sicer tudi najboljši slovenski sommelier, pravi, da gre pri kompostu za hlevski gnoj, ki je z ekološke farme, kjer ne uporabljajo antibiotikov.

"V bistvu daš kup dreka na vejevje in ga pokriješ s slamo. Noter položiš še šest biodinamičnih pripravkov, za katere obstajajo recepti. To so regrat, kamilica, baldrijan, rman, kopriva in hrastovo lubje. S tem v kompost vneseš mikroorganizme in sprožiš hitrejše kompostiranje. Ta gnoj ob primernem času, po navadi po trgatvi, ko zemlja vdihuje življenje (spomladi in poleti pa izdihuje življenje, op. p.), potreseš po vinogradu in vrneš energijo zemlji," pojasni Gruzovin, kako delajo na Planini nad Ajdovščino.

Gnoj iz roga je koncentriran odmerek mikroorganizmov

Sloviti gnoj iz roga je, kot rečeno, ena od sestavin, ki se dodajo pri pripravi biodinamičnega komposta. "To je preparat, ki se zmeša z vodo in s katerim se škropi trta. Poveča sicer tudi količino mikroorganizmov v zemlji, ampak minimalno, saj ga uporabimo le 40 gramov na hektar. Samo po sebi torej to ni gnojilo. Je pa to zelo koncentriran odmerek mikroorganizmov. Pri biodinamiki se namreč ne vnaša posameznih elementov v zemljo, ni eksaktnih številk, ampak vnašaš mikroorganizme," razloži Gruzovin.

Kako še gnojijo, če sploh kako? "Obstaja še zeleno gnojenje, pri čemer v vinograd seješ različne trave, vključno z žiti. Vsaka trava ob svojem razpadanju dodaja določene mikroelemente zemlji. Vinogradi so torej zatravljeni. Tako delamo vsi biodinamiki."

Kremen iz roga, prav tako biodinamični pripravek, pa po besedah sogovornika nima zveze z gnojenjem. "To je silicij. Je kristal v zelo finem prahu. Služi kot medij, ki poveže list s svetlobo, se pravi rastlino s silami sonca. Pripomore pa k fotosintezi in odpornosti listov. Je kot nekakšna tovarna sladkorja. Če pred trgatvijo škropiš s kremenom, namreč dobiš višje sladkorne stopnje v grozdju."

Bistveno je ohranjanje rodovitnosti tal

Valter Sirk iz Višnjevika v Goriških brdih ni v nobeni združbi, pravi. Ne v ekološki ne v biodinamični. "To me ne zanima, a vseeno uporabljam organska gnojila. Januarja po površini vinogradov dodam briketiran gnoj, štiristo kilogramov na hektar na leto. Po enem mesecu se vinograd zaorje in s tem gnoj zadela v zemljo. Če so novi vinogradi, marca dodamo še sto kilogramov organskega gnojila na hektar in malo dušika. Tudi pri rebuli ali tokaju je treba malce dodati, saj lokalne sorte več rodijo kot mednarodne. A to ni količinsko pravzaprav nič, to je kot za gnojenje zelenice," pove Sirk, ki poudari, da so tudi škropiva, ki jih uporablja, organska, na primer morske alge, ki vsebujejo veliko aminokislin.

Organska gnojila uporablja predvsem zato, poudarja, da rastlina ob ekstremnih situacijah – ob sušah ali močnih padavinah – ne doživlja šokov. Ta gnojila po njegovem namreč delujejo protistresno. Način gnojenja pa po njegovem dolgoročno vpliva tudi na končni izdelek, torej vino.

Vodja Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Andreja Škvarč poudarja, da bi morali vsi, ki delajo v kmetijstvu, skrbeti za ohranjanje rodovitnosti tal. "Ekološki kmetje so se začeli tega spet bolj zavedati in poudarjati. A tako kot ekološki ali biodinamični imajo tudi konvencionalni vinogradniki to možnost. To je namreč temelj vsega. Ohranjanje rodovitnih tal namreč ni samo gnojenje, ampak tudi pravilna oskrba tal in zmerna uporaba mehanizacije. K rodovitnosti prsti pripomorejo tudi ozelenjeni vinogradi, setev različnih rastlin, zastiranje tal – to pomeni manj tlačenja, manj erozije, izpiranja … To je pot, ki vodi k temu, da bodo tla tudi čez 50 ali 100 let rodovitna," strne Škvarčeva.  

Prihodnjič: razložili bomo, zakaj so tako pomembna zelena dela v vinogradih. 

Če vas zanimajo zgodbe vinarjev, se naročite na tedensko pismo urednika

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: Aleš Kristančič vina ne prodaja, a nekdo ga vseeno kupi

Z Alešem Kristančičem iz kleti Movia, z najbolj netalentiranim prodajalcem, kot sam pravi, smo se pogovarjali o prodaji vina. Zgodbo...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice (IZBOR) 9 silvestrskih mehurčkov

Na spletnem mestu O vinu bi vam radi olajšali mrzlični december s predlogi, kako izbrati vina v najboljšem razmerju med kakovostjo in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Med 12 velikih rdečih vin Balkana je Caroline Gilby uvrstila 5 slovenskih

V decembrski izdaji angleške revije Decanter je Caroline Gilby, za mnoge največja poznavalka vzhodnoevropskih vin, predstavila svoj...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Na 5. gourmet večeru v Bernardinu se bosta spopadla Vipavca

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja 5. gourmet večer v restavraciji Grand hotela Bernardin, na katerem bomo...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Drugi del pogovora z Alešem Kristančičem: "Pri prodaji vina me ves čas čuva angel varuh"

V trenutku, ko so v kleti Movia pridelali prvih pet sodov lunarja, je bilo za prodajo pripravljenih 60 tisoč steklenic velikega belega. A...

VINO
Novice
Toni Gomišček Novice Vino tedna: Merlot, 2016, The Doktor

Vrhunsko vino po zaslugi drugega mnenja.

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...