Komentar

Kolumna Guillauma Antalicka: Je tradicija dodana vrednost vinu?

 
Blog Novice
20.08.2018 08:00
avtor

Kolumna Guillauma Antalicka: Je tradicija dodana vrednost vinu?

Tradicija pridelave grozdja in vina na Slovenskem sega v čas pred Rimljani, ko so keltska plemena poseljevala naše območje. Ta kultura je še danes močno navzoča v vsakdanu, saj ima skoraj vsak med nami - ali pa vsaj kakšen bližnji sorodnik ali prijatelj - zidanico, v kateri pridela nekaj sto litrov vina. Saj veste, nekaj za družinsko samooskrbo in še par litrov za prijatelje in znance.

 

Tradicija vinarstva in vinogradništva je tudi pomemben prodajni argument številnih slovenskih vinarjev, ki poleg večgeneracijskega vztrajanja v tej čislani obrti poudarjajo uporabo vinarskih tehnik, ki so jih uporabljali njihovi predniki. Ali družinska in regijska tradicija pridelave vina zares zagotavlja določeno raven kakovosti proizvoda in pripomore k višji tržni vrednosti vina?

Dandanašnji pivci vina se čedalje bolj osredotočajo na neko celovito izkušnjo, iščoč zgodbo in unikatnost proizvoda. V tem kontekstu je zgodba, ki ima temelje v lokalni tradiciji, samoumeven in nujen korak pri trženju. Vendar ne pozabimo, resnica je še vedno v kozarcu. Zanimivo, vina, za katera je kakovost in tradicija zagotovljena z etiketo PTP (cviček, metliška črnina, teran, bizeljčan beli in druga), so tudi vina, ki jih je najtežje prodati zunaj regionalnih in nacionalnih meja in zato tudi dvigniti njihovo prodajno vrednost.

Z globalizacijo vinskega trga lahko pričakujemo, da se bo njihov tržni delež v prihodnosti še zmanjšal. Za primerjavo, v Franciji in Italiji, vodilnima pridelovalkama vina, je pojmovanje vinske tradicije vezano na naravno dediščino, zgodovino posameznih regij in tehnik obdelave zemlje, ki so ključno prispevali k oblikovanju značilne podobe krajine.

Edinstvenost prostora (vinograda, lege, regije), ki je določena z lokalno klimo in prstjo ter udejstvovanjem človeka, ki je unikatno izoblikoval pokrajino, prinese dodano vrednost vinu. Ker je terroir vedno unikaten in neprenosljiv na druge lokacije, je resnična dodana vrednost ali zgodba vinu, medtem ko je zgolj vinarska ali vinogradniška tehnika z lahkoto reproducirana kjerkoli.

Francoskim in italijanskim vinskim regijam in kletem je uspelo obdržati podobo tradicionalizma in ohraniti zaupanje potrošnikov zaradi dolge zgodovine vinogradništva, medtem ko v zakulisju vlagajo v inovacije in nova znanja. Z inovacijami in znanjem njihova vina še vedno zrcalijo terroir, a se uspešneje in hitreje prilagajajo novim trendom, stilom in čedalje zahtevnejšim željam kupcev.

Kot primer lahko navedem Bordeaux, kjer je bil slog vina v petdesetih letih precej drugačen od bordojcev, kot jih poznamo danes. Vendar pa so vina tistega časa tako kot danes odsevala specifičnost lokacije in so imela prepoznaven stil, ki je bil seveda prilagojen zahtevam kupca.

Uspeh vinske regije z dolgo tradicijo vinarstva je vedno kompleksno ravnotežje med tradicijo, inovativnostjo in tržnimi priložnostmi. Včasih se mi zdi, da se številni slovenski pridelovalci vina preveč osredotočajo na vinarsko tradicijo zaradi tradicije svoje lokalne skupnosti ter izročila prednikov. Tehnike se s časom razvijajo glede na nova znanja in trende, medtem ko je zemljišče večno in predstavlja najvidnejšo in najstarejšo dediščino iz preteklosti.

 

Guillaume Antalick kot mednarodni strokovnjak za enologijo in senzoriko vina poskuša razumeti vpliv naravnih procesov ter tehnologij pridelave grozdja in vina na slog vina. Študiral je na univerzah v Bordeauxu in Orléansu (Francija). Doktoriral je leta 2010 na Inštitutu za znanosti o trti in vinu (ISVV) na Univerzi v Bordeauxu. Po zaključku doktorskega študija je Guillaume nekaj let pridobival izkušnje na Inštitutu za biotehnologijo vina na Univerzi v Stellenboschu (Južna Afrika), zatem pa tudi v Avstraliji. V Sloveniji je od leta 2016, ko se je pridružil ekipi Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici. Obenem je tudi docent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, kjer študentom redno predaja svoja teoretična kot tudi praktična znanja.  

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.