Kjer so se ustavili Slovenci, se je ustavila tudi rebula

 
Članek Tema
22.08.2018 00:00
avtor

Kjer so se ustavili Slovenci, se je ustavila tudi rebula

Na celodnevnem posvetu Vipavska rebula, cesarjev izbor, ki je minuli teden potekal v Vipavskem Križu, smo izvedeli, da je bila Vipavska dolina že v času cesarja Maksimilijana I. vinska destinacija z dobrim imidžem. In da je imela rebula na Vipavskem vselej domovinsko pravico – kot v Brdih.
Kjer so se ustavili Slovenci, se je ustavila tudi rebula
Vipavski vinarji so ponosni na rebulo in druge lokalne sorte.
Foto: Aleš Beno

»Vipavska dolina je odličen primer skritega dragulja v osrčju Evrope. Gre za privlačno območje, ki ponuja odlična vinska in kulinarična doživetja, vznemirljive avanturistične aktivnosti in čudovito pokrajino,« so pred kratkim zapisali pri vodilnem svetovnem popotniškem vodniku Lonely Planet, ki je Vipavsko dolino uvrstil med deset krajev v Evropi, vrednih obiska v letošnjem poletju.

Zdi se, da se Vipavska dolina resnično prebuja, predvsem po zaslugi naprednih gostincev in vinarjev. Zadnji so kljub razpršenosti na več občin od Podnanosa do Nove Gorice našli skupno točko v rebuli, ki jo sicer večina povprečnih vinoljubov pozna kot briško sorto. A Vipavci so se odločili, da ne bodo več v senci kolegov iz Brd in da bodo širnemu svetu pokazali, da imajo tudi sami rebulo.

V Vipavskem Križu, ki je že leta 1507 dobil trške, leta 1532 pa še mestne pravice in ki je znan po kapucinskem samostanu, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški, so vipavski vinarji pripravili simpozij z naslovom Vipavska rebula, cesarjev izbor, podkrepljen s strokovnimi predavanji in vodeno degustacijo.

Rebula je bila v cesarjevih časih mešano vino

Povod za pripravo celodnevnega posveta na temo rebule je bil dokument, ki dokazuje, da je Maksimilijan I., cesar Svetega rimskega cesarstva in utemeljitelj habsburške dinastije, 17. avgusta 1503 ukazal Jörgu von Ecku, vicedomu dežele Kranjske, ki je obsegala tudi vzhodni del Vipavske doline, naj nemudoma pošlje v Augsburg nekaj tovorov rebule, najboljšega vipavskega vina in drugih vipavskih dobrot.  

»Cesar je prosil za dobro sadje, velike breskve, sladke fige, dobre velike rozine, 'turške melone s črnimi semeni' (danes jih imenujemo lubenice), jabolka sorte margherita in sode vina, tako odličnega vipavskega kot vina, ki so ga takrat imenovali rainfal (italijansko rivoglio),« je povedal profesor Sergio Tavano s tržaške univerze in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v posnetku, ki so ga gostom, tujim in domačim novinarjem (sicer brez podnapisov), predvajali pred vodeno degustacijo.

Seveda so se že pred posvetom razplamtele polemike, kaj je dejansko pil cesar Maksimilijan I. Je bila to rebula – sortno vino, kot ga poznamo danes? Seveda ne. Na podlagi raznih zgodovinskih virov lahko sklepamo, da je bila rebula v tistih časih mešano vino oziroma zvrst, kot se temu danes reče. In to velikokrat sladka.

Profesor Tavano – zaradi visoke starosti in poletne vročine je ostal doma – je še pojasnil, da je bila tedaj rebula po vsej verjetnosti vino, ki se je pridelalo iz suhega grozdja: »Očitno je, da so rebulo ali rainfall lahko pridelali iz kateregakoli grozdja in se je moralo vino zato nujno razlikovati od drugih vin, pridelanih s tako imenovano klasično ali običajno metodo.«

Vipavska dolina je bila regija z dobrim imidžem

Pobudnik simpozija Vipavska rebula, cesarjev izbor Edvard Svetlik pravi, da se je podobna dilema pojavila tudi v Brdih, kjer so razglasili Višnjevik za rojstni kaj rebule, čeprav tudi iz tamkajšnjih dokumentov ni mogoče razbrati, da je bila takrat omenjena rebula sortno vino. Sorte v tistih časih preprosto niso imele vloge, kot jo imajo danes.

»Kaj se je razumelo včasih pod imenom rebula, bo večno vprašanje. Bolj pomembno je to, da se je cesar Maksimilijan I., ki je bil poročen z Marijo, vojvodinjo Burgundsko, in bi lahko naročal vino od koderkoli, odločil, da ga bo naročal v Vipavski dolini. To pomeni, da je bila to vinska regija z dobrim imidžem. Cesar namreč ne bi naročal vina iz neke zakotne regije,« je prepričan vinar (in lastnik idrijske družbe Hidria), ki v Kamnjah nad Ajdovščino prideluje macerirano rebulo.   

Tudi v polemike, od kod izvira sorta rebula, se po besedah vinarja Valterja Mlečnika nima smisla spuščati. »Pustimo, kaj je avtohtono in kaj ne, o tem bodo še desetletja potekale razprave. Dejstvo pa je, da je rebula doma na obmejnem območju, ki zajema Vipavsko dolino, Brda, Collio in del Furlanije. In dejstvo je tudi, da je bila rebula še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja – o tem obstajajo podatki! – glavna sorta v Vipavski dolini. Druga je bila malvazija,« je povedal Mlečnik.  

Z dogodkom so želeli, kot poudarja vinar iz Bukovice v spodnji Vipavski dolini, opozoriti domačo in tujo javnost na Vipavsko dolino in njihove domače sorte. »Če kdo vpraša, zakaj vipavska rebula, vprašam nazaj: zakaj pa briška? Težava je, ker ob vsem medijskem rompompomu nihče od laične javnosti ne ve več, da imamo v Vipavski dolini rebulo. S tem dogodkom želimo stare sorte spet postaviti tja, kamor sodijo. In dati našim naslednikom spet nekaj samozavesti. Ti mladi fantje se sicer ne bodo zavedali svojih korenin. A naša kultura ima dolgo brado,« je poudaril.

Rebula je boljša od chenin blanca

Sommelierka tretje stopnje in diplomantka priznane londonske šole Wine and Spirit Education Trust (WSET) Mira Šemić, ki je skupaj z najboljšim slovenskim sommelierjem Martinom Gruzovinom vodila degustacijo rebul in zvrsti, v katerih se pretaka tudi rebula, pravi, da je rebula boljša od sorte chenin blanc, ki izhaja iz doline reke Loare v Franciji.

»To je naša najbolj dodelana sorta. Vse se lahko počne z njo – od fantastičnega penečega se vina do izvrstnega sladkega. In seveda vse vmes. To pa zato, ker ima naravno kislino, debelo kožico, ker naredi lepe sladkorje in lahko dolgo ostane na trsu. Ni veliko sort, ki to zmorejo. Rebula je kraljica med belimi sortami in njen čas šele prihaja,« je Šemićeva rebuli pela slavospeve.

Po njenem mnenju je rebula tudi nesporno slovenska sorta, saj je tudi tipičen odsev slovenskega človeka. »Je skromna, a ima ogromno dušo. Če jo maceriramo, zaznamo tudi trpkost, da ne rečem trmo. Približno v 6. stoletju so Slovenci naselili to območje, in kjer so se ustavili Slovenci, se je ustavila tudi rebula. Da pokaže ves svoj potencial, potrebuje hrib in ponavadi vinograde obrnjene v smeri sever–jug. Celotno območje od Vipave in Brd do Vidma ima prave razmere. Zato mi gre rahlo na živce, ko nekateri strokovnjaki govorijo, da je rebula sorta, ki izvira iz Vicenze in Verone. Lepo vas prosim, tam ni laporja in fliša,« se je razgovorila.  

Rebula je v vipavcu nepogrešljiva

Na vodeni degustaciji smo poskusili 25 rebul oziroma zvrsti, ki jih tvori rebula. Organizatorji dogodka, kleti Batič, Burja, Guerila, Mlečnik, Slavček in Svetlik, so povabile še vsak dva vinarja, tako da smo poskusili malodane vse, kar se peča z rebulo in v Vipavski dolini nekaj velja.

»Rebule, ki smo jih poskusili, so bile ena boljša od druge. Pogrešala sem le nekaj več svežih, ki te oplazijo kot lahen vetrič, piš. Rebula je namreč tako lepo poletno vino, ki prinese ogromno cvetja, sadežev in je čudovita s prijetno svežino. A to je morda moj ženski pristop. Moški se hočejo dokazati z maceriranimi, nabildanimi vini z višjimi alkoholi,« je povedala Šemićeva.

V tem ji je pritrdil tudi sovoditelj degustacije Martin Gruzovin. »Takoj po degustaciji me je prešinilo, da smo 18. avgusta, mi pa smo pili ogromno maceriranih rebul. Res bi lahko ponudili polovico lahkotnejših. So bila pa vina iskrena, sploh zvrsti so bile odlične,« je dodal uradno najboljši slovenski sommelier.  

O zvrsteh oziroma o nekoč znamenitem vipavcu ter o zgodovinski pomembnosti in dediščini Matije Vertovca je v okolju kapucinskega samostana predaval Primož Lavrenčič (Burja). In kakšno vlogo je igrala rebula v vipavcu oziroma jo igra?

»Igra pomembno vlogo, ker je drugačna od drugih sort. Rebula je namreč edina, ki ne igra na karto sladkobe, ampak na pookus, na kislinski karakter. Zato je nepogrešljiva. Količina rebule v vipavcu se seveda razlikuje od vinarja do vinarja, vsak ima svoj stil, ampak brez rebule si vipavca, pa tudi briškega belega ne morem predstavljati,« je poudaril Lavrenčič.

Razlika med vipavsko in briško rebulo?

Čigava je torej rebula? Briška ali vipavska? »Mi pravzaprav razpredamo o nepomembni delitvi, kajti rebula je bila v preteklosti poimenovanje vina, zapakirana je bila v mešano vino, ki je vsebovalo tudi laški rizling, tokaj, malvazijo … Kot sorta je definirana šele zadnjih sto let. Po svoje, subtilno bi lahko rekli, da so bila boljša tista mešana vina, ki so imela več oziroma dovolj rebule,« je prepričan Lavrenčič.

A Mira Semić pravi, da sta si vipavska in briška rebula vendarle različni. »V povprečju ima morda vipavska nekoliko višje alkohole in kisline. Briška je bolj zaokrožena, bolj mehka, mila. Je pa to predvsem zaradi podnebja, ki je v Vipavski dolini nekoliko drugačno kot v Brdih. Vipavci so morda tudi bolj nagnjeni k pridelavi v sodih zorjene in macerirane rebule. Brici imajo več lahkotnejših, svežih rebul. Katera je boljša? Ni boljše, le različne so,« je poudarila Šemićeva.  

Gruzovin pravi, da so zaradi mikroklime rebule resda za odtenek različne, a največjo drugačnost da posameznim rebulam po njegovem mnenju pečat vinarja z načinom pridelave. In kam danes kotira rebula v svetovnem merilu? »Zelo visoko. V sam vrh. Že če gledamo trende, se vse obrača v avtohtonost, lokalnost. A tudi dispozicija sorte je fantastična. Rebula kot nearomatična sorta ponuja vino, ki 'ni nadležno'. Nima pretiranih vonjav, ni osladna, nima nič, kar karakterizira druge sorte. To je vino, ki ima oblico priložnosti, saj je zelo vsestransko zaradi svoje nevtralnosti,« je sklenil Gruzovin.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Kabaj utrjuje položaj med najboljšimi kletmi na svetu

Ena najvplivnejših vinskih revij na svetu, ameriški Wine & Spirits Magazine, je briško klet Kabaj že četrtič uvrstila med 100...

VINO
Novice
Primož Štajer Novice Pri ekologih in biodinamikih: Marijan in Miha Kelhar (Keltis)

Keltis je zgodba toplih, srčnih ljudi, ki svoj optimizem, čistost in pozitivno energijo lepo prenašajo v svoja vina.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kdo prideluje najboljša vina iz slovenskih sort?

Negovalci domačih sort se lahko na natečaj Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih sort, ki ga pripravljamo skupaj z...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu

Zelena dela vinogradnik v vinogradu opravlja od spomladi do začetka trgatve. V vinogradih, ki so bolje prezračeni, je manj možnosti za...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Louis Roederer: Tista hiša, ki prideluje kultni Cristal

Leta 1845 je jasnovidni Louis Roederer kupil 15 hektarjev vinogradov. Danes njegovi dediči obdelujejo 240 hektarjev in so največja...