Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu

 
Članek Tema
29.08.2018 08:00
avtor

Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu

Zelena dela vinogradnik v vinogradu opravlja od spomladi do začetka trgatve. V vinogradih, ki so bolje prezračeni, je manj možnosti za izbruh bolezni. Vplivajo pa zelena dela tudi na kakovost samega grozdja in posledično vina.
Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu
Uroš Jakončič (Iaquin) v vinogradu tik pred trgatvijo.
Foto: Aleš Beno

»Letošnja vinogradniška sezona je – gledano kot celota – kar normalna. Marca in aprila je bilo nekaj dežja, potem pa je udarila toplota. Zaradi poprejšnje vlage so trte začele bujno rasti. A potem se je zaradi več vročinskih valov, ki pri rastlinah povzročijo stres, rast ustavila. Minuli konec tedna z obilnim deževjem in znižanjem temperatur nam je vinogradnikom padel kot blagoslov in vse se je postavilo na svoje mesto,« razloži Uroš Jakončič iz Vipolž v Goriških brdih, ki svoja vina trži pod blagovno znamko Iaquin.

V taki sezoni, poudarja Jakončič, je zelenih del manj kot ponavadi. »Bolj se redčijo mladice kot listi. Zalistnike sem očistil le toliko, da je nekaj zraka prišlo do grozdov. V nasprotnem primeru bi sonce ožgalo grozdje, posledično bi grozdje izgubilo eleganco in aromatiko,« opozori vinar, ki je za penino grozdje potrgal pred desetimi dnevi, medtem ko je ta teden začel trgatev za mirna vina.

Z dobro prezračenostjo nad bolezni

Kaj pa sploh so zelena dela, ki jih vinogradniki velikokrat poudarjajo? »Zelena dela so opravila, ki jih vinogradnik v vinogradu opravlja od spomladi do začetka trgatve. Po navadi se delo začne, ko so mladice dovolj velike, da začnejo odganjati sekundarne, manjše mladice – recimo po dve iz enega očesa. Takrat eno odstranimo. Sledijo podtikanje mladic, obiranje listov oziroma zalistnikov in vršičkanje. Največ dela s temi stvarmi je v juniju in juliju, potem pa do trgatve nekoliko manj,« pojasni profesorica vinogradništva na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi Katja Šuklje, sicer tudi sama vinarka.

V prvih dveh poletnih mesecih je več dela, ker takrat vinska trta najbolj raste. Še posebno junij je mesec, ko je vegetativna rast največja, če ni suše. »Prav je, da takrat očistimo deblo vinske trte, da nimamo zelenih poganjkov. Takrat tudi podtaknemo mladice, da imamo manj dela, ko zrastejo. Odstranimo liste, da je več zraka in svetlobe v okolici grozdov ter s tem manj vlage. Če imamo boljšo prezračenost, je tudi manj bolezni. Poanta zelenih opravil je, da izboljšaš mikroklimo v vinogradu in se izogneš boleznim,« razloži Belokranjka.  

Več ko je dežja, več je torej običajno dela v vinogradu, saj pretijo različne bolezni in trta takrat najbolj raste. »Največ težav je po navadi s peronosporo, pa tudi z oidijem in gnilobo. Za vse bolezni je boljša preventivna prezračenost.«

Prej omenjeno vršičkanje je privezovanje mladic, ko zrasejo čez zgornjo žico oziroma preden se povesijo. Pomembno je, da se mladice ne polomijo in se ne povesijo na cono grozdja, ker ga v nasprotnem primeru spet senčijo. »To je pomemben ukrep, ki pa ga ne smeš narediti prezgodaj, kajti sicer spodbudiš rast zalistnikov. Vršičkanje se dela poleti. Dobro ga je narediti, ker so mladi listi vedno bolj dovzetni na bolezni kot starejši,« opozori Šukljetova.  

Zelena dela vplivajo tudi na kakovost pridelka

A zelena dela ne vplivajo le na (ne)razvoj bolezni, temveč tudi na kakovost samega grozdja in posledično vina. »Pri rdečih sortah vplivajo tudi na barvo grozdja, na vsebnost rdečih barvil v njem. Za razvoj teh barvil ne sme biti ne preveč ne premalo svetlobe. S tovrstnimi posegi vplivamo tudi na aromatiko, posebno pri sortah, kot sta merlot in cabernet sauvignon. Če odstranimo listje v okolici grozdov dovolj zgodaj, potem pri cabernetu, na primer, zmanjšamo značilne note po zeleni papriki in paradižnikovih listih. Spojine (metoksipirazini) se namreč razkrajajo s svetlobo in temperaturo. Če tega ne naredimo dovolj zgodaj ali pa sploh ne naredimo, bomo imeli vino, ki bo imelo več zelenih not. To je še posebej pomembno na hladnejših območjih, kjer ni dolgih jeseni, saj je tam teh spojin še več,« razloži Šukljetova in doda, da z zelenimi deli lahko določimo tudi stil vina.

Če želiš imeti dobro vino, poudarja sogovornica, je glavno delo v vinogradu. »Urejen, zbalansiran vinograd, v katerem ni preveč bujne rasti, je zelo pomemben. Po mojem mnenju je kakovost pridelka v kar 90 odstotkih odvisna prav od tega. In bolj je vinograd v ravnovesju, manj dela imamo v njem."

Tudi od vinogradnikov vinarjev večkrat slišimo, da se vino pridela v vinogradu. Mislijo torej s tem na zelena dela? »Vse skupaj. Tudi zimska oziroma spomladanska rez – takrat že odločaš, koliko boš imel pridelka. Daljše pustiš šparone in več pustiš zimskih očes, več grozdov bo na trtah. Že tu se regulira pridelek. Seveda je pomembna tudi obdelava tal, kako gnojiš, kako zatiraš plevel.«

Poleti je pomembno tudi redčenje grozdja

Poleg kontrole tal in zelenih del je poletje tudi čas za redčenje grozdja oziroma uravnavanje pridelka. To se počne v skladu z željami, kakšno vino bi rad vinogradnik pridelal. »Če želimo imeti kvantiteto namesto kvalitete, potem ne uravnavamo pridelka. Če pa želimo kvaliteto in če je grozdja preveč, ga nekaj odstranimo, saj s tem izboljšamo dozorevanje preostalih grozdov. Ideja je, da odstranimo slabše grozde in pustimo lepše. Če so kakšni grozdi zbiti skupaj, jih tudi malo razredčimo. To pa zato, da je vse skupaj bolj prezračeno,« pove profesorica vinogradništva.

Z redčenjem grozdja običajno dosežemo višje sladkorje in načeloma tudi boljšo fenolno dozorelost. Izboljšamo torej kakovost pridelka. »Posebej je to pomembno pri rdečih sortah. Pri belih si lahko privoščiš več pridelka in še vedno pridelaš zanimivo, kompleksno vino, pri rdečih pa ne. Pri rdečih je polifenolno dozorevanje grozdja najpomembnejše, sicer so prisotni trpki, zeleni tanini,« pojasni Šukljetova.

Seveda je uravnavanje pridelka odvisna od stila vina, ki ga želi vinogradnik vinar pridelati, kar je tudi v korelaciji s ceno, po kateri namerava vino prodajati. »Če prodajaš vino za dva ali tri evre, potem se ne splača imeti zgolj kilogram grozdja na trto. Če pa delaš vino za 30 ali 40 evrov, je po mojem to ključnega pomena. Na koncu mora biti pridelava seveda ekonomsko vzdržna. Kje je ta meja, pa ve vsak vinar sam,« sklene sogovornica.

Prihodnjič: razložili bomo, kaj vse je pomembno za pripravo na trgatev. 

Če vas zanimajo zgodbe vinarjev, se naročite na tedensko pismo urednika

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nove slovenske vinske kleti

Slovenska vina so vse bolj cenjena v tujini, vse večje povpraševanje pa zahteva tudi gradnjo novih vinskih kleti.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Najmodernejše svetovne vinske kleti

Vinske kleti so z arhitekturnega vidika eden najstarejših prostorov, ki se je po svoji funkcionalnosti ohranil več tisočletij. Katere...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Izola se je še enkrat več prebarvala v oranžno

Na Manziolijevem trgu v Izoli se je končal osmi Festival oranžnih vin, ki je pritegnil obiskovalce z vseh celin.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža V deseteroboju rdečin pri Čompi vsi zmagovalci

Na dogodku z naslovom »10 veličastnih rdečin na slepo« smo se v okrepčevalnici Čompa ob najboljšem mesu in skupaj z najboljšim...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Brdih vinarji odpirajo svoje kleti

V soboto in nedeljo, 1. in 2. junija, se bo v Goriških brdih zgodil eden najpomembnejših vinskih dogodkov v letu – Dnevi odprtih kleti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...