Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu

 
Članek Tema
29.08.2018 08:00
avtor

Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu

Zelena dela vinogradnik v vinogradu opravlja od spomladi do začetka trgatve. V vinogradih, ki so bolje prezračeni, je manj možnosti za izbruh bolezni. Vplivajo pa zelena dela tudi na kakovost samega grozdja in posledično vina.
Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu
Uroš Jakončič (Iaquin) v vinogradu tik pred trgatvijo.
Foto: Aleš Beno

»Letošnja vinogradniška sezona je – gledano kot celota – kar normalna. Marca in aprila je bilo nekaj dežja, potem pa je udarila toplota. Zaradi poprejšnje vlage so trte začele bujno rasti. A potem se je zaradi več vročinskih valov, ki pri rastlinah povzročijo stres, rast ustavila. Minuli konec tedna z obilnim deževjem in znižanjem temperatur nam je vinogradnikom padel kot blagoslov in vse se je postavilo na svoje mesto,« razloži Uroš Jakončič iz Vipolž v Goriških brdih, ki svoja vina trži pod blagovno znamko Iaquin.

V taki sezoni, poudarja Jakončič, je zelenih del manj kot ponavadi. »Bolj se redčijo mladice kot listi. Zalistnike sem očistil le toliko, da je nekaj zraka prišlo do grozdov. V nasprotnem primeru bi sonce ožgalo grozdje, posledično bi grozdje izgubilo eleganco in aromatiko,« opozori vinar, ki je za penino grozdje potrgal pred desetimi dnevi, medtem ko je ta teden začel trgatev za mirna vina.

Z dobro prezračenostjo nad bolezni

Kaj pa sploh so zelena dela, ki jih vinogradniki velikokrat poudarjajo? »Zelena dela so opravila, ki jih vinogradnik v vinogradu opravlja od spomladi do začetka trgatve. Po navadi se delo začne, ko so mladice dovolj velike, da začnejo odganjati sekundarne, manjše mladice – recimo po dve iz enega očesa. Takrat eno odstranimo. Sledijo podtikanje mladic, obiranje listov oziroma zalistnikov in vršičkanje. Največ dela s temi stvarmi je v juniju in juliju, potem pa do trgatve nekoliko manj,« pojasni profesorica vinogradništva na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi Katja Šuklje, sicer tudi sama vinarka.

V prvih dveh poletnih mesecih je več dela, ker takrat vinska trta najbolj raste. Še posebno junij je mesec, ko je vegetativna rast največja, če ni suše. »Prav je, da takrat očistimo deblo vinske trte, da nimamo zelenih poganjkov. Takrat tudi podtaknemo mladice, da imamo manj dela, ko zrastejo. Odstranimo liste, da je več zraka in svetlobe v okolici grozdov ter s tem manj vlage. Če imamo boljšo prezračenost, je tudi manj bolezni. Poanta zelenih opravil je, da izboljšaš mikroklimo v vinogradu in se izogneš boleznim,« razloži Belokranjka.  

Več ko je dežja, več je torej običajno dela v vinogradu, saj pretijo različne bolezni in trta takrat najbolj raste. »Največ težav je po navadi s peronosporo, pa tudi z oidijem in gnilobo. Za vse bolezni je boljša preventivna prezračenost.«

Prej omenjeno vršičkanje je privezovanje mladic, ko zrasejo čez zgornjo žico oziroma preden se povesijo. Pomembno je, da se mladice ne polomijo in se ne povesijo na cono grozdja, ker ga v nasprotnem primeru spet senčijo. »To je pomemben ukrep, ki pa ga ne smeš narediti prezgodaj, kajti sicer spodbudiš rast zalistnikov. Vršičkanje se dela poleti. Dobro ga je narediti, ker so mladi listi vedno bolj dovzetni na bolezni kot starejši,« opozori Šukljetova.  

Zelena dela vplivajo tudi na kakovost pridelka

A zelena dela ne vplivajo le na (ne)razvoj bolezni, temveč tudi na kakovost samega grozdja in posledično vina. »Pri rdečih sortah vplivajo tudi na barvo grozdja, na vsebnost rdečih barvil v njem. Za razvoj teh barvil ne sme biti ne preveč ne premalo svetlobe. S tovrstnimi posegi vplivamo tudi na aromatiko, posebno pri sortah, kot sta merlot in cabernet sauvignon. Če odstranimo listje v okolici grozdov dovolj zgodaj, potem pri cabernetu, na primer, zmanjšamo značilne note po zeleni papriki in paradižnikovih listih. Spojine (metoksipirazini) se namreč razkrajajo s svetlobo in temperaturo. Če tega ne naredimo dovolj zgodaj ali pa sploh ne naredimo, bomo imeli vino, ki bo imelo več zelenih not. To je še posebej pomembno na hladnejših območjih, kjer ni dolgih jeseni, saj je tam teh spojin še več,« razloži Šukljetova in doda, da z zelenimi deli lahko določimo tudi stil vina.

Če želiš imeti dobro vino, poudarja sogovornica, je glavno delo v vinogradu. »Urejen, zbalansiran vinograd, v katerem ni preveč bujne rasti, je zelo pomemben. Po mojem mnenju je kakovost pridelka v kar 90 odstotkih odvisna prav od tega. In bolj je vinograd v ravnovesju, manj dela imamo v njem."

Tudi od vinogradnikov vinarjev večkrat slišimo, da se vino pridela v vinogradu. Mislijo torej s tem na zelena dela? »Vse skupaj. Tudi zimska oziroma spomladanska rez – takrat že odločaš, koliko boš imel pridelka. Daljše pustiš šparone in več pustiš zimskih očes, več grozdov bo na trtah. Že tu se regulira pridelek. Seveda je pomembna tudi obdelava tal, kako gnojiš, kako zatiraš plevel.«

Poleti je pomembno tudi redčenje grozdja

Poleg kontrole tal in zelenih del je poletje tudi čas za redčenje grozdja oziroma uravnavanje pridelka. To se počne v skladu z željami, kakšno vino bi rad vinogradnik pridelal. »Če želimo imeti kvantiteto namesto kvalitete, potem ne uravnavamo pridelka. Če pa želimo kvaliteto in če je grozdja preveč, ga nekaj odstranimo, saj s tem izboljšamo dozorevanje preostalih grozdov. Ideja je, da odstranimo slabše grozde in pustimo lepše. Če so kakšni grozdi zbiti skupaj, jih tudi malo razredčimo. To pa zato, da je vse skupaj bolj prezračeno,« pove profesorica vinogradništva.

Z redčenjem grozdja običajno dosežemo višje sladkorje in načeloma tudi boljšo fenolno dozorelost. Izboljšamo torej kakovost pridelka. »Posebej je to pomembno pri rdečih sortah. Pri belih si lahko privoščiš več pridelka in še vedno pridelaš zanimivo, kompleksno vino, pri rdečih pa ne. Pri rdečih je polifenolno dozorevanje grozdja najpomembnejše, sicer so prisotni trpki, zeleni tanini,« pojasni Šukljetova.

Seveda je uravnavanje pridelka odvisna od stila vina, ki ga želi vinogradnik vinar pridelati, kar je tudi v korelaciji s ceno, po kateri namerava vino prodajati. »Če prodajaš vino za dva ali tri evre, potem se ne splača imeti zgolj kilogram grozdja na trto. Če pa delaš vino za 30 ali 40 evrov, je po mojem to ključnega pomena. Na koncu mora biti pridelava seveda ekonomsko vzdržna. Kje je ta meja, pa ve vsak vinar sam,« sklene sogovornica.

Prihodnjič: razložili bomo, kaj vse je pomembno za pripravo na trgatev. 

Če vas zanimajo zgodbe vinarjev, se naročite na tedensko pismo urednika

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: Aleš Kristančič vina ne prodaja, a nekdo ga vseeno kupi

Z Alešem Kristančičem iz kleti Movia, z najbolj netalentiranim prodajalcem, kot sam pravi, smo se pogovarjali o prodaji vina. Zgodbo...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice (IZBOR) 9 silvestrskih mehurčkov

Na spletnem mestu O vinu bi vam radi olajšali mrzlični december s predlogi, kako izbrati vina v najboljšem razmerju med kakovostjo in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Med 12 velikih rdečih vin Balkana je Caroline Gilby uvrstila 5 slovenskih

V decembrski izdaji angleške revije Decanter je Caroline Gilby, za mnoge največja poznavalka vzhodnoevropskih vin, predstavila svoj...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Na 5. gourmet večeru v Bernardinu se bosta spopadla Vipavca

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja 5. gourmet večer v restavraciji Grand hotela Bernardin, na katerem bomo...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Drugi del pogovora z Alešem Kristančičem: "Pri prodaji vina me ves čas čuva angel varuh"

V trenutku, ko so v kleti Movia pridelali prvih pet sodov lunarja, je bilo za prodajo pripravljenih 60 tisoč steklenic velikega belega. A...

VINO
Novice
Toni Gomišček Novice Vino tedna: Merlot, 2016, The Doktor

Vrhunsko vino po zaslugi drugega mnenja.

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...