Pri ekologih in biodinamikih: Marijan in Miha Kelhar (Keltis)

 
Članek Novice
28.08.2018 08:48
avtor

Pri ekologih in biodinamikih: Marijan in Miha Kelhar (Keltis)

Keltis je zgodba toplih, srčnih ljudi, ki svoj optimizem, čistost in pozitivno energijo lepo prenašajo v svoja vina.
Pri ekologih in biodinamikih: Marijan in Miha Kelhar (Keltis)
Marijan in Miha Kelhar
Foto: Primož Štajer

"Že od samega začetka ukvarjanja z vinogradništvom in vinarstvom me žene ista želja oziroma filozofija: skupaj z naravo ustvariti najboljši možen pridelek," pove Marijan Kelhar, ki se je pred 30 leti odločil, da bo družinsko kmetijo usmeril v vinogradništvo. To ima pri hiši dolgo tradicijo, saj so predniki današnjih gospodarjev prvi vinski hram zgradili že leta 1776. Osnova za sedanjo klet, ki je danes del družinske hiše, pa je bila zgrajena leta 1834.

Družina Kelhar živi in dela na domačiji na Vrhovnici, ki leži na nadmorski višini 350 metrov, s čimer je to najvišje ležeča kmetija na Bizeljskem. Čeprav okoliš Bizeljsko-Sremič sodi v vinorodno deželo Posavje, gre za spodnjo Štajersko, kar je treba še posebej poudariti, saj bizeljski vinorodni podokoliš številni hitro »pospravijo« na Dolenjsko. Področje je bilo skupaj s celotno slovensko Štajersko, uradno spodnja Štajerska, po nemško Untersteiermark, že v Habsburški monarhiji.

Kmetija obsega 24 hektarjev, od katerih je pet hektarjev vinogradov, drugo pa so gozd in pašniki, saj imajo pri hiši vedno tudi nekaj krav in teličkov, ki zagotavljajo hlevski gnoj in seveda meso za potrebe družine. Kelharjevi so vedno pridelovali vino – nikoli se niso ukvarjali zgolj s prodajo grozdja. Do leta 1989, ko je Marijan napolnil prve steklenice sauvignona, so vino prodajali v rinfuzi. Od prvega stekleničenja pa se je gospodar začel pojavljati na vinskih degustacijah, festivalih in ocenjevanjih. Rodila se je blagovna znamka Keltis. Po letih kombiniranja manjših prostorov na različnih lokacijah so leta 2007 zgradili novo, sodobno klet.

Vina nastajajo iz kar desetih sort

Družina obdeluje vinograde na bližnjih pobočjih z večinoma južno in jugozahodno lego. Izjema je sivi pinot, ki je obrnjen proti severu. Trte rastejo na parcelah z zelo različno sestavo tal. Prevladujejo lapor, peščenjak s kremenčastim vezivom, apnenec in glina. Tako raznolike parcele v vina prinašajo tako lepe kisline kot tudi kompleksnost. Na hektar imajo posajenih okoli 4.500 trt. Vzgojna oblika je enojni guyot. Najstarejši je vinograd chardonnaya, ki je bil posajen pred 29 leti, v povprečju pa vinogradi štejejo 17 let.

Vina Keltis nastajajo iz kar desetih sort. Nekaj je sortnih polnitev, vse več pa zvrsti. Največ je chardonnaya in sivega pinota, v približno enakih deležih pa sledijo traminec, rumeni muškat, muškat ottonel, renski rizling, merlot, cabernet sauvignon in modri pinot. Od belih kultivirajo še avtohtoni rumeni plavec, ki ga uporabljajo za penine, saj jim daje lepo svežino in poseben karakter. Gre za staro sorto, ki je bujna in tudi ob vročih letnikih zagotavlja visoke kisline, kar je za pridelavo penečih se vin idealno.

Številne degustacije vin drugih vinarjev iz Slovenije in tujine so Miha Kelharja, Marijanovega sina, privedle do zaključka, da so vina iz ekološke pridelave neprimerno boljša od konvencionalnih, zato so leta 2009 v vinogradu sivega pinota, manjši parceli chardonnaya in renskega rizlinga vpeljali ekološko pridelavo in naredili prvi cuvée. V nekaj letih so ekološko delo uvedli v vse vinograde. Ti so danes zatravljeni, zemljo pa »odprejo« zgolj na vsakih nekaj let. ”Ekološko kmetijstvo te objame in te ne izpusti. To je prvinski odnos do zemlje in kmetijstva”, povesta sogovornika.

Trgatev poteka ob optimalni zrelosti, pri čemer grozdje za penine potrgajo malo prej. Stroga selekcija, ki je eden najpomembnejših pogojev za pridelavo brezhibnih vin, poteka že v vinogradih.

Napolnijo okrog 20 tisoč steklenic na leto

Pred uvedbo ekološkega dela je mošt  fermentiral s pomočjo selekcioniranih kvasovk, zdaj pa alkoholno vrenje pri vseh vinih poteka spontano – z uporabo vrelnega nastavka, ki ga pripravijo iz približno 30 kilogramov grozdja, potrganega približno deset dni pred glavno trgatvijo. Maceracije so lahko hladne, ki trajajo od 12 do 24 ur – na primer pri suhem tramincu in sladkih muškatih -, ali pa potekajo ob nekontrolirani temperaturi in trajajo od enega do treh tednov.

Pri vinu cuvée extreme je Miha poskusil različne pristope in pustil vino v stiku s kožicami od dveh pa vse do osmih mesecev. V tem trenutku meni, da je pet mesecev maceracije optimalna dolžina za to izjemno vino. Enostavnejša vina vinificirajo in donegujejo v posodah iz nerjavnega jekla, kompleksnejša pa v rabljenih barikih in velikih lesenih sodih. Skromna količina žvepla je vinom dodana šele pred stekleničenjem, nekatera pa gredo v steklenice celo brez dodatka. V steklenicah vino počiva in zori dalje ter gre v prodajo šele takrat, ko sta Kelharja prepričana, da je pripravljeno za trg.

Drugo fermentacijo pri penečih se vinih naredijo s pomočjo mošta, torej brez dodatka sladkorja. Penin ne degožirajo. Sladka vina pridelujejo iz rumenega muškata in muškat ottonela, pri čemer jim gre v številnih letnikih na roko plemeniti botritis.

V normalnih letih napolnijo okoli 20 tisoč steklenic. Lani je bila količina manjša za polovico, letos pa kaže tako na izjemno kakovost kakor tudi rekordno količino. Večino vina prodajo v Sloveniji, vse bolj pa prodirajo tudi na tuje trge, od katerih so ta hip najpomembnejše ZDA.

Kaj so povedala vina?

Penina Mario rose 2016 (glavnina je modrega pinota, nekaj pa chardonnaya in rumenega plavca)

Začutim nežen vonj po vinogradniški breskvi, v ustih pa izrazite, a prijetne kisline, zrele citruse in rdeče jabolko. Pookus je zelo dolg in ohranja svežino.

Traminec 2016 (suho, 24-urna hladna maceracija, zorenje v inoksu)

Lepi aromatiki se na vonju pridruži hruška viljamovka. Tekstura je maslena, začutim prelepo slanost, zrelo rumeno jabolko, tropsko sadje, visoke sočne kisline ter neverjeten in dolg pookus.

Chardonnay 2015 (1-3 tedne maceracije; letu dni zorenja na drožeh v rabljenih barikih sta sledila pretok in stekleničenje)

Vonj po suhi marelici in zreli breskvi. Nekaj je tudi zeliščne aromatike. V ustih začutim prijetne tanine, zelo sočne kisline, slanost, suhe hruške in kompot suhih jabolk. Na dolgem pookusu se pridružijo mandlji in suha marelica.

Sivi pinot 2015 (3 tedne maceracije, 2 leti v 500-litrskih sodih na drožeh)

Nežen preplet sadnosti in zeliščnosti na nosu. Zmerno maslena tekstura, še vedno izraženi tanini, kar mu bo ob lepih kislinah dalo dolgoživost. V ustih začutim jabolko (kosmač), kompot suhe tepke in zrelo hrustavko. Pookus je sočen, saden, dolg.

Penina Mario 2009 (chardonnay, rumeni plavec, sivi pinot)

Nežno saden vonj, ki ga nadgradi rahla avtolitika. Mehurčki so fini, svileni, tekstura pa prijetna in nežno oljna. Izjemne kisline. V ustih začutim zrelo hruško, slanost, zelo zrele citruse. Vino je še vedno mladostno in ima pred seboj še mnogo let.

Rdeči Kelt 2012 (70 % merlot, 30 % cabernet sauvignon; 3 leta zorenja v rabljenih barikih)

Na nosu je nekaj terciarnih arom - tobak, staro usnje, zemeljske note, sledijo črno jagodičevje, robide, borovnice, sočne kisline in na koncu dolg in čist pookus.

Cuvee extreme 2012 (renski rizling, chardonnay, sivi pinot, traminec, muškat ottonel; 2 meseca maceracije, 48 mesecev v rabljenih 500-litrskih sodih) 

Na nosu lepo aromatičen in zeliščen. V ustih začutim tanine, ki so izraženi, a zreli. Kisline so visoke, a lepo zlite s celoto. Suho jabolko, kompot istih jabolk, zeliščni čaj. Pookus je sadno-mineralen in neverjetno dolg.

Cuvee extreme 2013 (renski rizling, chardonnay, sivi pinot, traminec, muškat otonel; 2 meseca maceracije, 48 mesecev v rabljenih barikih) 

Na nosu je manj aromatike kot pri letniku 2012, vonjam kompot suhega sadja. V ustih nas božajo maslena struktura, mehki tanini, zelo zrelo jabolko, pasjonka, zrela breskev. Dolg sočen pookus.

Keltis je zgodba toplih, srčnih ljudi, ki svoj optimizem, čistost in pozitivno energijo lepo prenašajo v svoja vina. Miha pri svojih 25 letih izkazuje neverjetno znanje ter sistematičen, predvsem pa moder pristop k vinogradništvu in vinarstvu. Njegova samozavest je navdušujoča, saj temelji na znanjih in izkušnjah, pridobljenih s teorijo in prakso, pa tudi tistih, ki jih je pridobil od očeta, s katerim imata očitno zelo lepo sožitje. Pri Marijanu in Mihu boste kljub izjemnim vinom in dosežkom zaman iskali bahatost, kar celotni zgodbi daje najboljšo možno piko na i.

 

Primož Štajer je že od mladih nog rasel ob filozofiji, da je zelo pomembno, kaj damo v lonec in nato zaužijemo. Je »gourmet«, ki je pred več kot dvema desetletjema ob hrani začel odkrivati tudi vina in destilate ter se na prelomu tisočletja zaljubil v sonaravno pridelana vina, ki jih zadnja leta tudi promovira in prodaja. V kuhinji zagovarja preprost pristop in uporabo sestavin najvišje kakovosti. Soorganizira tudi največji festival naravnih vin v srednji in jugovzhodni Evropi Label Grand Karakterre.
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Kabaj utrjuje položaj med najboljšimi kletmi na svetu

Ena najvplivnejših vinskih revij na svetu, ameriški Wine & Spirits Magazine, je briško klet Kabaj že četrtič uvrstila med 100...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kdo prideluje najboljša vina iz slovenskih sort?

Negovalci domačih sort se lahko na natečaj Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih sort, ki ga pripravljamo skupaj z...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Na festivalu Top Vino prestižna svetovna vina

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo 8. oktobra potekala druga izdaja festivala Top Vino, ki je pred dvema letoma navdušil obiskovalce s...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: Poanta zelenih opravil je, da se izboljša mikroklima v vinogradu

Zelena dela vinogradnik v vinogradu opravlja od spomladi do začetka trgatve. V vinogradih, ki so bolje prezračeni, je manj možnosti za...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Louis Roederer: Tista hiša, ki prideluje kultni Cristal

Leta 1845 je jasnovidni Louis Roederer kupil 15 hektarjev vinogradov. Danes njegovi dediči obdelujejo 240 hektarjev in so največja...