Terroir je tisto, na kar Brici največ stavijo

 
Članek Novice
04.09.2018 08:00
avtor

Terroir je tisto, na kar Brici največ stavijo

Mojstrska degustacija Brda, Home of Rebula v Vili Vipolže v Goriških brdih je bila tokrat posvečena večplastnosti rebule in njenemu potencialu na svetovnih trgih.
Terroir je tisto, na kar Brici največ stavijo
Foto: Damijan Simčič

Zadnji pravi poletni mesec, torej avgust, je bil posvečen rebuli. Najprej so Vipavci na celodnevnem posvetu Vipavska dolina, cesarjev izbor v Vipavskem Križu poudarjali, da je bila rebula pri njih vedno doma in da je bila še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja njihova glavna sorta.

V Vili Vipolže v Goriških brdih pa so Brici pripravili že drugo mojstrsko degustacijo rebule (masterclass) z naslovom Brda, Home of Rebula (Brda, dom rebule) ter poudarjali njeno večplastnost in njen potencial na svetovnih trgih. Oboji so seveda rebulo predstavljali izbranim tujim in domačim novinarjem ter poznavalcem.

Tretji briški masterclass (če štejemo še tistega na sejmu Vinitaly v Veroni) je pritegnil 32 novinarjev in vinskih kritikov iz ZDA, Kitajske, Velike Britanije, Japonske, Nemčije, Rusije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Že drugo zaporedno srečanje v renesančni Vili Vipolže je organiziral Zavod za kulturo, turizem, mladino in šport Brda v sodelovanju z devetimi briškimi vinarji iz Slovenije (Medot, Ščurek, Zanut, Dolfo, Ferdinand, Edi Simčič, Marjan Simčič, Klet Brda in Erzetič) ter štirimi z italijanske strani (Jermann, Keber, Radikon, Gravner).

Fokus na treh stilih rebul

V vlogi povezovalca je svojo vlogo v Vipolžah odlično odigral nekdanji najboljši slovenski sommelier Gašper Čarman, medtem ko je italijanski sommelier Luca Gardini, tudi nekdanji svetovni in evropski prvak, obiskovalcem na srce polagal svoje opise predstavljenih 13 vzorcev rebul. Vinar Aleks Simčič pa je kot zanimivost predstavil posebnosti posamezne letine, v kateri so bili vzorci rebule pridelani – torej od letnika 2010 do 2017.

Prej omenjena večplastnost rebule je bila ponazorjena v treh sklopih oziroma treh stilih pridelave: klasična rebula, zorjena rebula in macerirana rebula. »Lahko bi dodali še dva stila, in sicer peneča se in sladka rebula. Toda glede na to, da je peneče se in sladke rebule na trgu precej manj in ker masterclass ne sme biti zastavljen preširoko, smo se osredotočili na omenjene tri stile,« je pojasnil Čarman.  

Klasična rebula je po besedah Čarmana sveža, enostavna, lahkotna, pitna, po navadi z ohlajeno fermentacijo v posodah iz nerjavnega jekla (inoks) ali v betonski cisterni. Na trg je dana najpozneje leto dni po trgatvi, spila pa naj bi se najpozneje v petih letih. Takšen stil rebule je tudi najbolj razširjen.

»Pri zorjeni in macerirani rebuli ne bi nagibal kvalitativne tehtnice na eno ali drugo stran. Gre namreč zgolj za dva različna stila. Pri obeh prihaja grozdje iz starejših vinogradov, z višjih leg, trte so manj obremenjene, rastejo pa absolutno na opoki. Pri obeh stilih lahko ujameš mineralnost, strukturo, polnost, oba stila sta tudi namenjena staranju. Redkokatera bela sorta se tako lepo stara v steklenici kot rebula,« je razložil dvakrat najboljši slovenski sommelier in poudaril, da so te rebule namenjene zahtevnejšim kupcem, posledično so dražje, količinsko pa jih je manj.

Brda in Collio sta enoten terroir

Izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, specialist za ampelografijo in terroir dr. Denis Rusjan pa je zbrane poučil o specifikah briškega terroirja. Kaj je sploh terroir in zakaj je tako pomemben?

»Terroir je odvisen od podnebja, vremena, značilnosti zemlje, dela vinogradnika v vinogradu, vinarja v kleti in tradicije. Vse to se izrazi v drugačnosti, specifiki, edinstvenosti pridelka – najprej seveda grozdja in posledično tudi vina,« je pojasnil Rusjan.

Po njegovem mnenju sta Brda in Collio enoten terroir, medtem ko je zunaj tega območja terroir že rahlo spremenjen. Na primer Vipavska dolina? »Če nič drugega, imajo Vipavci močnejšo in pogostejšo burjo. Vemo, kaj lahko veter naredi, kako vpliva na rast, predvsem v povezavi z izhlapevanjem vode. Že ta del, če vstavimo v definicijo terroirja, je drugačen. Potem so tu ekspozicije vinogradov in delo vinogradnikov, ki se razlikuje od briškega. Predvsem pa imajo vinarji drugačno razmišljanje v kleti. Vse to vpliva na terroir.«

V prihodnje tudi rebule zunaj briške regije?

Prav terroir pa je tisto, na kar Brici največ stavijo, čeprav nosi dogodek ime Brda, Home of Rebula. »V teh dveh letih smo dali največ poudarka teritoriju in mikroklimi. Teritorij Brd je res zelo majhen in ima svojo specifiko, zato ga je neumno ločevati na Brda in Collio. Prizadevamo si za to, da bi bilo to eno območje, saj ga deli le politična meja, zakoličena leta 1947. Zavzemamo se torej za to, da bi imela vina s tega območja oznako ZGP (zaščiteno geografsko poreklo) oziroma DOC, kot to poznamo iz Italije,« je pojasnil vinar Marjan Simčič.

Še bolj ekspliciten je bil Aleks Simčič, ki je v kolumni za naše spletno mesto poudaril: »Tudi tokrat, tako kot lani, je bila rebula uporabljena kot medij za predstavitev in promocijo teritorija, saj je dodana vrednost vina v neposredni povezavi s prepoznavnostjo in ugledom teritorija.«

A dejstvo je, da je rebula doma tako v Brdih kot v Vipavi, zato se je samo od sebe porodilo vprašanje o morebitni prihodnji skupni mojstrski degustaciji. »Mi nikogar ne izključujemo, smo za sodelovanje. Ne izključujemo torej možnosti, da bi v prihodnjih letih izpeljali projekt, kjer bi prikazali tudi rebule zunaj briške regije. Seveda pa je za to potreben dialog,« je povedala direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.

Marjan Simčič je bil še bolj konkreten. Povedal je, da je sam obiskal in poskusil rebulo od vinarjev v Kaliforniji, tudi v Toskani, ter seveda pri sosedih Vipavcih. »Ideja je, da bi povabili pridelovalce rebule od drugod in tako popestrili naš masterclass. Tako bi ljudje še bolj spoznali to sorto in se hkrati lažje odločili, kje rebula daje najboljše rezultate. Verjamemo v to, kar delamo in kar imamo, obstaja tradicija, tako da se nikogar ne bojimo in se ne bomo zapirali pred drugimi, ki imajo to sorto.«

Rebula je bila najprej vino, šele potem sorta

Ni odveč, če tu posvetimo še nekaj vrstic zgodovini rebule. Jo je res pil cesar Maksimilijan I., kot trdijo Vipavci? Jo je res omenjal eden najpomembnejših gastronomskih piscev rimskega imperija Lucij Junij Moderat Kolumela v 1. stoletju našega štetja, kot oglašujejo Brici?

Kaj je dejansko pil Henrik iz gradu Rittersberg (nekoč naj bi obstajal v neposredni bližini vasi Višnjevik), ki je v kupoprodajni pogodbi, sklenjeni 27. maja 1336, za osem mark kupil vinograd, v katerem se vsako leto pridela šest veder rebule? Je bila to rebula – sortno vino, kot ga poznamo danes?

»Prvič, kolikor vem, nekega resnega poročila v zvezi z rebulo nimamo. Drugič, vsaka država oziroma celo regija, ki ima rebulo, ponuja takšne in drugačne dokaze o tem, da je bila rebula pri njih doma. V tem ne vidim smisla. Predvsem zato, ker študije v Italiji kažejo, da je bila rebula kot taka najprej vino, ne pa sorta. Izraz rebula naj bi nastal v času Beneške republike, tako kot za malvazijo in teran. To naj bi bila vina, ki so bila namenjena bogatašem in so se prevažala po Jadranu, do Grčije in Turčije, ter seveda v nasprotni smeri. Kdaj je nastala sorta rebula, ne vemo. Edina stvar, ki jo lahko vzamemo v roke ter ki je znanstveno in strokovno podprta, je Vinoreja za Slovence Matije Vertovca,« je prepričan Denis Rusjan, ki poudarja, da smo se šele takrat pravzaprav začeli o sortah resneje pogovarjati in jih evidentirati.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Robert Gorjak: Vina, ki na Decanterju prejmejo srebrno medaljo, bi na drugih tekmovanjih prejela zlato

Po osmih letih se vrača Mednarodni salon Decanterjevi nagrajenci, ki bo postregel z vini iz regije, ki so na letošnjem ocenjevanju v...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Posavci so dokazali, da zmorejo in znajo

Na posestvu Tri lučke na Sremiču se je odprl Teden okusov Posavja, ki se bo v soboto končal v starem mestnem jedru v Krškem s...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinarka tedna: Ingrid Saksida

Saksidovi iz Zalošč pri Dornberku so verjetno edini v Vipavski dolini, ki imajo zasajenih več rdečih kot belih sort. Njihov paradni...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Začenjajo se Okusi Posavja

Osrednji dogodek bo trajal teden dni, od 30. avgusta do 6. septembra, ko bo 13 gostincev iz posavske regije še posebej poudarjalo jedi,...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet meseca: Vipava 1894

Vipavska dolina ponuja raznolike vinogradniške lege in širok nabor sort, zato lahko v kleti Vipava 1894 poleg avtohtonega zelena in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Iščemo najboljše pridelovalce vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort

Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort je naslov natečaja, ki ga pri spletnem mestu Ovinu.si že...