Steven Spurrier: Najpomembnejša je dobra zgodba, brez nje me vino težko pritegne

 
Članek Intervju
01.10.2018 08:00
avtor

Steven Spurrier: Najpomembnejša je dobra zgodba, brez nje me vino težko pritegne

Na obisku v Sloveniji se je mudil veliki poznavalec svetovnih vin Steven Spurrier. Je eden izmed največjih svetovnih vinskih kritikov in idejni oče največjega ocenjevanja vin na svetu, londonskega Decanterja.
Steven Spurrier: Najpomembnejša je dobra zgodba, brez nje me vino težko pritegne
Foto: Jure Makovec

Z lanskim Decanterjevim "Man of the Year", torej človekom leta, smo se ob njegovem obisku Slovenije na kratkem klepetu srečali v hotelu Slon. 

Kolikokrat ste že obiskali Slovenijo?

Tokrat sem tu tretjič. Od mojega zadnjega obiska je minilo že dobrih 11 let. Takrat sem obiskal Ljubljanski vinski sejem in spal v točno tem hotelu, zato se počutim, kot bi se vrnil domov.

Imate svoj najljubši kraj ali morda vinsko regijo?

Zelo rad imam Ljubljano. Je res čudovito mesto, moderno in staro hkrati. Zelo lep je stari del mesta, ljudje se mi zdijo nekako srečni, še posebej lepo je, kadar je tudi vreme tako lepo kot zdaj.

Slovenske vinske regije sicer poznam, nisem pa jih obiskal prav veliko. Če sem iskren, sem zares obiskal le eno vinsko klet. To je bilo že pred mnogo leti in bila je Movia v Brdih. Sem pa pokusil veliko slovenskih vin in o njih imam res dobro mnenje. Odlična so.

Tokrat ste prišli na povabilo Roberta Gorjaka, soustanovitelja vinske šole Belvin, da v Ljubljani izvedete delavnico za vinske poznavalce in navdušence. Vam bo uspelo obiskati tudi kakšno klet?

Veselim se obiska pri Mihi Isteniču, kjer se bom udeležil praznovanja 50-letnice penin Istenič. Za kaj več pa najbrž tudi tokrat ne bo časa.

Skoraj 20 let je že, odkar ste prvič pokusili slovenska vina. Kako so se spremenila? Kako so se spremenili vinarji?

Slovenska vina sem resnično spoznal leta 2004, ko smo pri Decanterju prvič izvedli ocenjevanje svetovnih vin – World wine awards. K sodelovanju sem povabil tudi Gorjaka in mu prepustil skrb za slovenska in hrvaška vina. Iz Slovenije smo takrat pričakovali približno 50 vin, prišlo jih je 120. Tudi zaradi Roberta, ki se je zelo potrudil. Tisto leto smo podelili kar nekaj zlatih medalj in spomnim se nekaj čudovitih slovenskih vin. Takrat so številni poznavalci vin v Angliji tudi prvič slišali za Slovenijo kot vinsko deželo.

Spomnim se, da sta bili vaši najboljši vini rebula in rizling. Tudi danes je zelo podobno, le da je kakovost na še višji ravni. Vinarji se razvijajo in kakovost se nenehno viša. Tako je tudi v svetu. Danes imate konkurenco tudi iz Hrvaške. Tam je malvazija, vi imate rebulo. Hrvaška vina so nekoliko polnejša, vaša pa imajo bolj prefinjen okus, bolj so dodelana. Vsebnost kisline je pri vas boljša. Verjetno k temu pripomore tudi hladnejše podnebje.

Omenili ste bela, kaj pa rdeča slovenska vina?

Ravno včeraj sem pokusil odličen modri pinot passion iz kleti Kupljen. Poznam in zelo cenim rdeča vina kleti Dveri-Pax pa seveda Marofovo modro frankinjo, ki me je navdušila.

Zakaj po vašem mnenju kljub odlični kakovosti slovenska vina težko dosegajo cene, ki bi bile enakovredne vinu istega razreda, ki prihaja iz Francije, Italije in podobnih svetovno znanih vinskih regij? Delamo kaj narobe? Katere prednosti lahko še izkoristimo?

Slovenska vina niso vina za velike trgovce. Danes imamo v Angliji veliko malih uvoznikov, ki jim gre odlično. Dosegajo veliko rast in vse večji tržni delež. Po letu 2008, ko je svet prizadela finančna kriza, so veliki trgovci Tesco, Sainsbury’s, ASDA in podobni pomenili kar od 80 do 85 odstotkov vinskega trga. Kupca so pritegnili z nizko ceno. Mali trgovci pa se s kupcem pogovarjajo. Oni so tisti, ki jim predstavijo nova vina, jim svetujejo in jih poslušajo.

Moj nasvet bi bil, da se mora Slovenija usmeriti na te. Vztrajati mora pri ceni in najti prave ljudi. Umestite se ob bok Italiji in se oddaljite od vzhodne Evrope.

Kaj menite o biodinamičnih in naravnih vinih?

Kot veste, gre pri biodinamičnih vinih za način kmetovanja, za način obdelave vinograda, pri naravnih vinih pa za način kletarjenja.

Sam sem proti besedi naravno vino. Mislim, da se veliko slabega vina prodaja pod etiketo naravnega vina. Samo zato, ker vino nima dodanega žvepla, je motno in nekoliko rjavkaste barve, še ne pomeni, da je dobro. To je zdaj modna muha. Tako kot je trend oranžno vino, pa vino, ki se stara v amforah. V vseh teh kategorijah imamo nekaj odličnih vin, pa tudi takšna, ki sploh niso dobra.

Menim, da je v biodinamičnih vinogradih mogoče pridelati veliko bolj zdrava vina, kar je seveda dobro. Za kletarjenje naravnih vin pa moraš biti zelo izkušen.

Vidite to res le kot trend? Nekateri so prepričani, da je v tem prihodnost vinarstva?

Mislim, da je del prihodnosti. Ljudje čedalje bolj živijo zdrav življenjski slog, jedo zdravo hrano, pridelano v zdravem okolju. Enako je z vini. Preveč žvepla v vinu je slabo za organizem. To je logično. Napovedati, da so naravna in biodinamična vina prihodnost, pa ni mogoče. Ljudje vina pridelujejo že več kot tisoč let in prihodnosti ne moremo izumiti čez noč.

 

Če bi mlad slovenski vinar želel z vami stopiti v stik, če bi želel, da pokusite vino, ki ga prideluje, in poveste svoje mnenje, bi to storili?

Vsekakor. Ampak morate vedeti, da si ne želim in nikdar nisem postal nekdo, ki mu pošlješ steklenico vina, jaz pa vam vrnem mnenje. Se pa rad odzovem, ko se me nekdo dotakne z zgodbo in prošnjo, ali bi me vino zanimalo. Če rečem da, bom vino vedno tudi poskusil in o njem povedal svoje mnenje.

Vam zgodba torej veliko pomeni?

Zgodba je vse. Sam vedno pravim, da je vino sestavljeno iz treh P. Prvi je prostor, torej regija, vinograd. Drugi je posameznik, človek, vinar, tisti, ki vino naredi. Tretji P pa je produkt. Brez prvih dveh tudi produkta ni. Zgodba se vedno skriva nekje vmes. Najboljše so vedno sestavljene iz nekaj zgodovine, kančka izvirnosti, sorte grozdja, regije in tradicije.

Preberite še, kako se je Prekmurje umestilo na Spurrierjev vinski zemljevid in kako poteka ocenjevanje na Decanterju.

 

Anja Hren je novinarka ter medijska in marketinška strokovnjakinja. Večino svoje kariere je preživela v medijih kot urednica, novinarka in vodja odnosov z javnostmi, vodila pa je tudi oddelek marketinga v mednarodnem podjetju za e-trgovino. V letu 2014 sta se z možem preselila v Veliko Britanijo, ker sta kmalu začela pogrešati dobro slovensko vino. Beseda je dala besedo in nekaj mesecev kasneje je nastalo podjetje Corkhaus LTD., specializirano za uvoz in prodajo slovenskega vina na Otok. Anja je tako iz ljubiteljice postala tudi nekaj vinske poznavalke in zdaj se trudi, da bi Britanci pili (še) boljša vina.

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Kateri od slovenskih vinarjev je premikal meje?

V vsaki panogi, tudi vinarski, je malo resničnih avtorjev, ki pokažejo novo smer. Malo je takih, ki si upajo. Stanko Čurin, Joško...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Tuji gostje pričakujejo osebni pristop, ki ga pri Gaubejevih tudi dobijo

Gaubejevi na Špičniku delajo dobesedno družinsko. Alojzij opravlja vsa vinogradniška in kletarska dela, žena Klavdija postori...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 6. gourmet večer v Bernardinu: bitka za rebulo se je končala brez zmagovalca

Na šestem gourmet večeru, ki smo ga v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravili v restavraciji Pečina, smo spoznali, kako je, če si...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Konec septembra bo na Brdu pri Kranju že osmi Festvina

Vinski promotor in distributer Jože Koželj bo z ekipo 30. septembra že osmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in...

VINO
Intervju
Jože Rozman Intervju Jožef Prus: Prvi pogoj za dobro frankinjo je zdravo in zrelo grozdje

Na devetem Festivalu modre frankinje je največ nagrad pobral vinar Jožef Prus iz Krmačine v Beli krajini.

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Ekskluzivna klet za ekskluzivna vina

Klet Brda je v sodelovanju z Goriškim muzejem oživila zgodovinsko klet na gradu Dobrovo, ki bo pomembno orodje za prodajo vin v...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Drzno in odločno v smeri prihodnosti – slavnostno odprtje nove kleti Medot

Ob odprtju so, kot se za novo klet spodobi, predstavili nova vina, v čast Zvonimirju Simčiču so predstavili povsem novo etiketo mirne...