Komentar

Kolumna Anje Hren: Kako je v angleški vinoteki začela vihrati slovenska zastavica

 
Blog Novice
12.11.2018 08:00
avtor

Kolumna Anje Hren: Kako je v angleški vinoteki začela vihrati slovenska zastavica

V ugledni družbi vinarjev in vinskih poznavalcev sem se znašla zelo naključno. Glede na to, da do svojega 25. leta vina sploh nisem pila, če ne štejemo tistih nekaj metliških črnin, zmešanih s fanto v srednji šoli, je res čudno, da sem danes gostujoča avtorica portala O vinu.si. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj sem začela res okušati različna vina in izbirati svoja najljubša.

Spomnim se, da sva s fantom ob nekem dogodku v ljubljanskem Dvornem baru spila dve buteljki Batičevega roseja, ki je bil dolgo moje najljubše vino. Spomnim se tudi ene od prvih ljubljanskih vinskih poti in nekaj vin, ki so me tam res navdušila.

Potem je prišel september 2014, ko sva se s fantom, zdajšnjim možem, preselila v Združeno kraljestvo. Z nama se je selila tudi najina vinska vitrina. Seveda ne prazna. S sabo v Nottingham sva peljala tudi okoli 70 steklenic vina in pet litrov bučnega olja.

Prvih nekaj mesecev sva bila preskrbljena in tudi nekaj obiskov sva hitro navdušila s kakovostjo in okusom slovenskih vin. Vitrina se je počasi praznila in kmalu po novem letu je postala bolj »pirovska« vitrina. V Angliji je namreč veliko lažje kot dobro vino najti dobro pivo.

Raziskovala sva police različnih trgovin, v Tescu celo našla slovensko vino priznane znamke, ki je ne bi omenjala, saj vino ni bilo vredno njihovega imena. Večkrat sva slišala, da je v trgovini Marks & Spencer možno najti slovenska vina, a to verjetno velja bolj za London. Pri nas v Midlandsu ga ni bilo. Našla sva dobra, pa tudi izredno slaba vina. V Angliji se nama je prvič zgodilo, da sva vino zlila stran. Pa mislim, da ni bilo pokvarjeno. Le zanič.

Začela sva se šaliti, da bo treba vina začeti uvažati. In ker je v vsaki šali očitno res nekaj resnice, se je kako leto pozneje zgodilo prav to. Po naključju sem spoznala Steva, vodjo male simpatične prodajalne vin Steep Hill Wines iz Lincolna. (Poguglajte Lincoln, in če imate priložnost, si ga enkrat oglejte, saj je prisrčno podeželsko mesto s čudovito katedralo, v kateri je nastala velika listina svoboščin Magna Carta).

Ena od tržnih niš prodajalne je bila, da so imeli na policah vina iz zelo različnih dežel, a med njimi ni bilo Slovenije. Kozlovičeva malvazija, pa madžarski tokaj, avstrijski grüner veltliner, nemški rizlingi, slovenske zastavice pa ni bilo. Lahko si predstavljate moj prvi pogovor s Stevom. Vseboval je kar nekaj klicajev, saj daleč od doma postaneš pravi domoljub in promotor Slovenije.

Nekaj mesecev pozneje sva s Stevom že ustanavljala podjetje Corkhaus, ki se bo ukvarjalo z uvozom in prodajo slovenskega vina na angleškem trgu. Zakaj pa ne? Steve, ki je seveda poznavalec vin s pripadajočo izobrazbo, me je naučil nekaj malega o vinih, da nisem bila videti kot popoln idiot, ko sva v septembru 2016 odšla na prvo nabavno pot v Goriška brda. Čudovita vina, čudoviti ljudje. V vina sem se dokončno zaljubila. In odtlej v mali simpatični prodajalni vin Steep Hill Wines v Lincolnu vihra tudi slovenska zastavica.

 

Anja Hren je novinarka ter medijska in marketinška strokovnjakinja. Večino svoje kariere je preživela v medijih kot urednica, novinarka in vodja odnosov z javnostmi, vodila pa je tudi oddelek marketinga v mednarodnem podjetju za e-trgovino. V letu 2014 sta se z možem preselila v Veliko Britanijo, ker sta kmalu začela pogrešati dobro slovensko vino. Beseda je dala besedo in nekaj mesecev kasneje je nastalo podjetje Corkhaus LTD., specializirano za uvoz in prodajo slovenskega vina na Otok. Anja je tako iz ljubiteljice postala tudi nekaj vinske poznavalke in zdaj se trudi, da bi Britanci pili (še) boljša vina.

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.