Vinski vodnik 2018: Bela krajina

 
Članek Novice
23.10.2018 08:00
avtor

Vinski vodnik 2018: Bela krajina

Sprehod po Vinskem vodniku 2018 nadaljujemo v vinorodni deželi Posavje. Tokrat smo pod drobnogled vzeli Belo krajino, ki je najmanjši slovenski okoliš, v katerem pa se vselej dogaja kaj pestrega.
Vinski vodnik 2018: Bela krajina
Matija in Katja Šuklje vodita eno najboljših kleti v Beli krajini.
Foto: Aleš Beno

Bela krajina je naš najmanjši vinorodni okoliš. Manjši od Krasa, manjši od Prekmurja, a kljub majhnosti ponuja lepo pestrost slogov. Pa ne le to: kar nekaj belokranjskih vinogradnikov si je ustvarilo ime tudi zunaj okoliša. Po tem gotovo prekaša tako Dolenjsko kot Bizeljsko-Sremič.

Okoliš je na južni strani Gorjancev, ki ga s severa varujejo pred hladnimi alpskimi vplivi. Je najtoplejši okoliš Posavja, znan po modri frankinji, vrhunskih rumenih muškatih ter izjemnih predikatnih vinih. Najde se še kaj, tudi metliška črnina in portugalka imata pomembno mesto. Gorjanci po drugi strani pomenijo tudi prepreko v smislu mobilnosti. Trditev, da je Bela krajina zato zaprta in samozadostna, je seveda pretirana, a nekaj resnice bi se našlo tudi v njej.

Kaj je novega v Beli krajini?

Belokranjcem je ran in topel letnik 2017 sicer nekoliko ponagajal z visokimi alkoholnimi stopnjami pri belih vinih in jim prinesel precej krepka, mestoma rahlo pekoča vina, ki pa so še vedno lepo sortno definirana. Kmalu bomo videli, kaj bo letnik prinesel rdečim vinom, obeti so dobri.

Razveselilo nas je precej povečano število vzorcev, še bolj pa število vinarjev. Iz lanskih in predlanskih štirih vinarjev ter sedemnajstih oziroma petnajstih vzorcev smo letos skočili na osem vinarjev in kar 44 vzorcev, kar je prav lepa in reprezentativna številka, ki precej dobro oriše celoten okoliš.

Pomladanski obisk ekipe oVinu.si v Beli krajini je očitno obrodil sadove. Novinci na portalu so Dolc, Pečarič, Plut in Prus. Zadnji je že mnoga leta v ožjem slovenskem vrhu pridelovalcev sladkih vin, s katerimi je tudi tokrat navdušil; še posebno z rumenimi muškati različnih predikatnih stopenj. Prav izstopa pa tisti iz sušenega grozdja letnika 2004. Uf! Prvič smo za portal oVinu.si poskusili uglajeno šentlovrenko, ki je sicer bolj priljubljena v Avstriji, kjer nekateri vinarji iz nje pridelujejo zelo prefinjena vina.

Plut, sicer stari maček, a novinec na portalu, je poslal zbirko krepkejših, a izdelanih sortnih vin. Dobro jim dene, če jih malce prezračite. Pečarič je izstopal s sladko botricijo in lepo mlado modro frankinjo, Malnarič pa z nekoliko z lesom navdihnjenim, a še vedno dobrim modrim pinotom.

Šturm ostaja v ožjem vrhu okoliša, njegova vina so enostavno rečeno zelo dobro postavljena. Ko vzamete steklenico Šturma, ste v dobrih rokah, pa naj bo enostavni vigrednik, sočen rumeni muškat, čvrsti vicas (CS), ali pa lepo dozorela modra frankinja.

V vrh okoliša postavljamo tudi hišo Šuklje, poskusite njihovo modro frankinjo vrbanjka, krepko belo zvrst belo 140, pa tudi živahno svežo modro frankinjo letnika 2017, ki predstavlja odlično vrednost in eno redkih slovenskih rdečih vin v tem cenovnem razredu (šest evrov), ki bi si jo kupil zase.

V kleti Metlika je že čutiti roko novega enologa, saj so cvetice v praktično vseh vinih mnogo bolje definirane kot pred časom. Verjamemo, da je to šele začetek in da se bo pot navzgor nadaljevala. Na drugi strani Gorjancev je vedno pestro. A mi preostali tega še ne vemo čisto dobro.

 

Robert Gorjak je odrasel v vinogradniški družini v Ljutomersko-Ormoških goricah, ljubezen do vina pa mu je vzbudil stric. Diplomiral je sicer iz računalništva, a leta 2002 je z ženo Sandro ustanovil vinsko šolo Belvin. Leta 2005 je kot prvi Slovenec opravil WSET (Wine and Spirits Education Trust) diplomo iz vina in žganih pijač, nakar je čez dve leti zapustil računalniške vode in se povsem posvetil vinu. Med letoma 2008 in 2012 je spisal pet vodnikov po slovenskih vinih. Je soavtor pri knjigah World Atlas of Wine in Oxford Companion to Wine, kjer pokriva Slovenijo. Leta 2017 je izdal monografijo Slovenija, vinska dežela. Njegove današnje aktivnosti obsegajo poučevanje o vinu, zastopanje vinarjev na tujih trgih ter organizacijo vinskih dogodkov in popotovanj v vinske pokrajine.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Vipavska klet se je dvignila kot feniks iz pepela

Direktor kleti Vipava 1894 Jakob Blaschitz veliko stavi na vina višjega razreda, ki bodo šele prišla na trg. Pri tem ima v mislih tudi...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet meseca: Puklavec Family Wines

Najbolj priljubljena penina iz kleti Puklavec Family Wines je muškatna penina, ki že vrsto let navdušuje s svojo značilno muškatno...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža V arhivu Vinakopra: Gospod refošk in drugi dolgoprogaši

Z enologoma Boštjanom Zidarjem in Rokom Jamnikom smo pokukali v arhiv največje istrske kleti in preizkusili tudi istrske rubine – vina...