Vinski vodnik 2018: Vipavska dolina

 
Članek Novice
06.11.2018 08:00
avtor

Vinski vodnik 2018: Vipavska dolina

Pregled vinorodne dežele Primorske v Vinskem vodniku 2018 nadaljujemo v njenem največjem okolišu - Vipavski dolini, ki je visoko kakovostna vinska destinacija.
Vinski vodnik 2018: Vipavska dolina
Foto: Aleš Beno

Vipavska dolina, »slovenska Napa Valley« – vsaj po obliki, če ne še po čem, je največji okoliš Primorske. Stisnjena med Alpe, natančneje med Trnovski gozd na severu in Kras na jugu, se razteza v smeri vzhod–zahod. Na zahodu je odprta proti toplemu Sredozemlju, proti vzhodu postaja vse hladneje.

»Povprečna temperatura v času dozorevanja med Orehovico na vzhodu in Biljenskimi griči na zahodu se razlikuje za dve stopinji,« nam potrdi Samo Premrn iz Pasjega repa. Odstopanje je veliko in pri vinih je mogoče zaznati razlike med živahnejšimi in kislinsko poudarjenimi kontinentalnimi vini z vzhoda v primerjavi s tistimi, ki so bliže Novi Gorici. Slednja so po navadi krepkejša.

Vipavska dolina je sicer naš prvi okoliš za merlot, ki je tudi najbolj sajena sorta v dolini, in nekateri vinarji so ga dobro osvojili. Tudi sauvignon se tod odlične znajde, še posebej v hladnejšem delu. Vseeno pa je poudarek na lokalnih in avtohtonih sortah – rebuli, malvaziji, pineli in zelenu, četudi so površine zadnjih dveh dokaj majhne.

Chardonnay, cabernet sauvignon in barbera dopolnijo mednarodni nabor, zabelita pa ga klarnica in vitovska grganja. Aja, skoraj pozabljenega laškega rizlinga, vsaj kot se v medijih govori, niti ni tako malo.

Kaj je novega v Vipavski dolini?

Vina nam je dostavilo 27 vinarjev, eden več kot lani. Poskusili smo 120 vin, kar pomeni devet več kot v pretekli sezoni. Med tistimi, ki so prvič v vodniku, pozdravljamo kleti Bric (ja, ni tiskarski škrat), Bizjak, Berce, Guštin in San Martin Wines. Vipavska dolina tako ostaja med top 3 najbolj zastopanimi okoliši v vodniku, kar je glede na velikost in število kakovostnih vinarjev v okolišu pričakovano.

Kot najpomembnejšo novico naznanjamo vrnitev kleti Vipava 1894, ki je po nekaj letih tavanj in lastniških mahinacij dobila dobrega lastnika, ki ga resno zanima pridelava kakovostnih vin. In ja, vina so dobra, jasna, izdelana. Da je največja vipavska klet v dobrih rokah, ni pomembno le za Vipavsko dolino, temveč tudi za slovensko vinsko panogo širše.

Morda se ponavljamo, a vinarska scena v Vipavski dolini je trenutno najbolj dinamična v Sloveniji. Vinarji nadgrajujejo sami sebe, kakovost se dviguje, odkrivajo in potrjujejo se novi slogi, stare sorte pridobivajo pomen in kakovost, vina iz mednarodnih sort pa so vse bolj izpiljena. Ne nazadnje, največji vinar v dolini, Vipava 1894, je pod avstrijskim lastništvom znova v sedlu. In če te še Lonely Planet uvrsti med top 10 destinacij za leto 2018, se zdi, da so vse zvezde na pravih mestih.

Poglejmo, kaj se je dogajalo v posameznih kategorijah

Najprej malvazije. Guštinova 2017 prav dobra, Guerila odlična, Batičeva kakopak samosvoja, nepredvidljiva, Cigojeva 2017 je malce predvidljiva, je pa Cigojeva 2016 sočna in zrela. Sutorjeva 2015 je sofisticirana. Pasji rep 2016 ponuja top kontinentalni tip malvazije. San Martinova je simpatična, v lesu zorjena. Nekaterih iz letnika 2016 sicer nismo najbolje razumeli, saj so bile že na poti navzdol. Čemu čakanje? Sicer pa se Vipava z malvazijami postavlja vsaj ob bok Slovenski Istri, če je že ne nadgradi.

Pinela letnik 2017 je prinesla manjše razočaranje, saj manjka fokusa in jasnih okusov, a Ferjančič, Fedora, Guerila in Štokelj (vsi 2017) ter Batič 2016 so nalogo opravili, kot se šika.

Zelen jo je v letniku 2017 bolje odnesel, več je vin s karakterjem. Ferjančičev je prav lep, Krapežev je slan in okusen, tudi Miška se je letos izkazal z zelenom 2017. Burja, Pasji rep in Guerila so špica.

Letnik 2017 je bil za rebulo tako na Vipavskem kot v Brdih dokaj zahteven. Pozna sorta pač, september 2017 pa je bil deževen. Mnoge niso dovolj dozorele in so skromnega okusa ter neuravnotežene. A bile so tudi drugačne. Slavček, za katerega bi lahko zapisali, da je nekoliko umiril svoj relativno ekstremni slog, je pridelal odlično macerirano rebulo letnika 2015, prav tako odlična je tudi Svetlikova rebula selekcija 2015.

Bele zvrsti so prav gotovo kategorija, kjer se trenutno dogaja največ in ki hkrati ponuja lepo število odličnih vin. Poskusite retro 2016 iz Guerile, Batičev angel grand cuvée 2016, jebatschin beli 2016 iz Pasjega repa, white 2013 iz kleti Sutor, pa tudi Krapežev lapor 2013 ali njegov zelo posebni white 2015, ki vsebuje avtohtono poljšakico, ki sicer ni prav nobel sorta.

Zvrst svet mihael 2012 iz kleti JNK bo razveselila ljubitelje maceriranih belih vin. Če dodamo stranice iz hiše Burja in Štokljevo belo planto, ki jih letos ni bilo na pokušini, lahko potrdimo, da bo v tej kategoriji res vsakdo našel nekaj zase.

Roseji so že leta svetla točka Vipavske doline. San Martin 2017 je prav lep, oljnat, Ferjančič 2017 je fin, rose 2016 iz Guerile je z drugega planeta, a zelo dober, Štokljev 2017 klasično odličen. Žorž je pridelal dobrega iz sivega pinota.

Pri rdečih vinih bodite pozorni na letnik 2015, pa naj gre za modri pinot, merlot ali zvrst. To je mogočen letnik, ki je dal zrela, bogata in kompleksna vina, ki se bodo lepo starala.

Rdeče zvrsti ponujajo lepo paleto okusov. Reddo 2016 iz hiše Burja, zvrst lokalnih rdečih sort, je nekoliko bolj vročekrven kot v prejšnjih letih, a na nivoju, jebatschin 2016 iz Pasjega repa je eleganten. Sutor red 2015 je skladno z letnikom odličen, prav takšen je tudi rubido 2015 iz Tilie Estate.

Lapor 2013 od Krapeža zastopa elegantnejši slog. Miška rdeče 2015 na osnovi barbere z dodatkom merlota je prav lepa zvrst. Dodajmo, da so se nekoč po kakovosti skromnejša vina iz te kleti tokrat izkazala kot zanesljiva in so na precej višji kakovostni ravni. Terrasses red 2013 je novost iz hiše Lisjak.

Kot rečeno, letnik 2015 je bil odličen za merlote. Poskusite Tilio, Pasji rep (novost na trgu), pa tudi Ferjančiča in Guština, tudi Saksida se je izkazal. Generalno gledano so merloti starejših letnikov v primerjavi z mlajšimi precej bolj arhaični, mlajši delujejo precej bolje. Krapežev merlot 2013 je uglajen, zrel, lahko bi bil že prej na trgu. Mlečnik letnik 2010 je lepo dozorel. 

Pri modrem pinotu Burja noir 2016 in Pasji rep predstavljata elegantni slog Vipavske doline, medtem ko je Tilia, ki ponuja kar štiri različne modre pinote – pinot noir merljaki 2016 je novost –, na krepkejši, intenzivnejši strani. Lisjakov modri pinot je novost v ponudbi, a nekoliko prevroč za naš okus in to delikatno sorto.

Med preostalimi pomembnimi vini omenimo sveži in aromatični sivi pinot Tilia 2017, ki je izjemen. V to kategorijo sodi tudi karakteren Batičev sivi pinot 2016. Barbere še vedno ne sprožijo »uau« efekta. Saksida 2015 je zrela in umirjena, Guerila 2016 je divjaška, tista od Brica ima visokih 16 odstotkov alkohola. A upanje ostaja.

Med chardonnayji je Fedora z letnikom 2016 pokazal visoko stopnjo obrtnega znanja. Bercetov 2016 je eleganten in nenavadno dišeč, Ferjančič 2017 je čist in krepak. Sutor chardonnay 2015 ostaja standard za Vipavo, pa tudi širše. Mlečnikov 2013 je zelo samosvoj in zunaj vseh okvirov. Poskusite še njegov sauvignonasse 2013!

Cabernet sauvignon? Na pokušini je bil le eden!

V Vipavski dolini se ne prepletata le alpska in mediteranska klima. Prepletajo se slogi vin, lokalne in mednarodne sorte in razen penečih se vin – ta so v glavnem zelo posebna, nišna – jim gredo preostale discipline prav dobro od rok. Seveda niso vsi poklicani, a slednjih je dovolj, da Vipavska dolina pomeni visoko kakovostno vinsko destinacijo.

 

Robert Gorjak je odrasel v vinogradniški družini v Ljutomersko-Ormoških goricah, ljubezen do vina pa mu je vzbudil stric. Diplomiral je sicer iz računalništva, a leta 2002 je z ženo Sandro ustanovil vinsko šolo Belvin. Leta 2005 je kot prvi Slovenec opravil WSET (Wine and Spirits Education Trust) diplomo iz vina in žganih pijač, nakar je čez dve leti zapustil računalniške vode in se povsem posvetil vinu. Med letoma 2008 in 2012 je spisal pet vodnikov po slovenskih vinih. Je soavtor pri knjigah World Atlas of Wine in Oxford Companion to Wine, kjer pokriva Slovenijo. Leta 2017 je izdal monografijo Slovenija, vinska dežela. Njegove današnje aktivnosti obsegajo poučevanje o vinu, zastopanje vinarjev na tujih trgih ter organizacijo vinskih dogodkov in popotovanj v vinske pokrajine.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Natečaj Radi imamo domače: izbrali smo rebulo, pinelo in modro frankinjo

Med 71 vzorci, ki so jih prispevali slovenski vinarji za natečaj Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih sort, je strokovna...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 11 martinovanj, ki jih ne smete zamuditi

Ni dobrega vina brez Martinovega blagoslova, pravijo. Ni pravega martinovanja brez pečene goske? Kakor za koga. Izbrali smo 11 krajev,...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vinski vodnik 2018: Slovenska Istra

Poročila po vinorodnih okoliših v Vinskem vodniku 2018 nadaljujemo v slovenski Istri, našem najjužnejšem in najtoplejšem okolišu,...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vinski vodnik 2018: Bela krajina

Sprehod po Vinskem vodniku 2018 nadaljujemo v vinorodni deželi Posavje. Tokrat smo pod drobnogled vzeli Belo krajino, ki je najmanjši...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vinski vodnik 2018: Goriška brda

Podrobnejši pregled Vinskega vodnika 2018 končujemo v Goriških brdih, ki čvrsto držijo primat okoliša z največjo koncentracijo...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: V kleti se ne čara, grozdju je treba zaupati

Vinar Uroš Valcl iz prekmurske kleti Marof pravi, da ko je vino enkrat na varnem, torej v sodih na drožeh, razen občasnega mešanja in...