Komentar

Kolumna Dušana Brejca: Komu zvoni?

 
Blog Novice
19.11.2018 08:00
avtor

Kolumna Dušana Brejca: Komu zvoni?

"Koliko vina pridelate v Sloveniji?" vpraša novinar iz tujine, navdušen nad kakovostjo predstavljenih vin. Okoli 90 milijonov litrov, mu odgovorim. Okoli? No, ja, med 80 in 90, plus dva deci pred nama na mizi, se pošalim. Zanima ga še letna prodaja (kar ni isto kot poraba) v trgovini in gostinstvu. Povem, da ju ocenjujemo na okoli 20 milijonov litrov v trgovini in okoli 15 v gostinstvu, odštejeva še letne zaloge, prištejeva uvoženo vino in odštejeva izvoženo, a se spet izkaže, da je vsaj 20 milijonov vina neevidentiranega – zakaj?

Na ministrstvu za kmetijstvo prostodušno napišejo, da gre za "samooskrbo": temu primerno tretjina letnega pridelka vina ni v evidencah. Na kmetijski zbornici so specialisti za vinogradništvo dolga leta to razliko utemeljevali tako, da so po trošarinski zakonodaji dovoljeno količino vina za »samoporabo« pomnožili s številom polnoletnih oseb v kmečkem gospodinjstvu in številke so se prikladno iztekle.

Seveda v Avstriji, Italiji ali Franciji ne gre tako, kajti finančna policija hitro naredi red. V imenitnem Chablisu je na primer zadruga, ki odkupuje grozdje od članov, zato ne smejo pridelati lastnega vina. Lahko pa od zadruge dobijo vino za lastno porabo, vendar je tudi ta poraba evidentirana!

Kdor bi želel vsaj enkrat priti do konca naši vinski bilanci, bi potreboval še veliko "matematike". A če strnem ves nakopičeni nered v eno samo poved, se ta glasi: sivo ekonomijo smo s prikrojenimi zakoni legalizirali tako, da ji zdaj milo rečemo neevidentirana ekonomija.

V državi imamo po letalskih fotografskih posnetkih 18.550 hektarjev vinogradov, dejanski, »uradni« letni pridelek vina pa zaradi "odpustkov" prihaja iz 14.200 hektarjev. Na rumenih straneh je obilno dokazno gradivo, da takšna siva ponudba vina obstaja. Seveda bomo v prid korektnosti odšteli mlade in opuščene vinograde. Dilemo, kaj je res in kaj ne, je najlažje odpraviti tako, da privzamemo, da vsi prijavijo vse, tako kot je treba, tisti drugi pa so itak premajhni in zato niti niso dolžni nič prijaviti!

Ker škodljiv položaj že leta ruši potencialno obetaven razvoj vinske ekonomije - domnevno zaradi volilno-političnih razlogov in navidezne skrbi za "malega človeka", čeprav je 68 odstotkov hektarov v rokah osmih odstotkov vinarjev -, ne pride do formiranja, kot je povedal profesor Emil Erjavec za Delovo Sobotno prilogo pred dvema letoma, "normalnih evidenčnih sistemov, ki bi spremljali vse ekonomske, okoljske in socialne tokove in bi dejansko tako prišli do pomoči tisti, ki so do nje upravičeni". 

Da bi znova opozorili na nevzdržne razmere, so družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki povezuje velike vinske kleti, predlagali, da naj proizvodnja vina postane dopolnilna dejavnost, kar zahteva merljive ekonomske evidence in spremembo administrativno upravnega statusa vinarjev, ne pa vinogradnikov.

Predlog so poslali vsem panožnim organizacijam z jasnim stališčem, da bodo nasprotovali povečanju dodatnih davčnih bremen! Če želimo povečati število vinarjev z nad pet hektari vinogradov, kar komaj omogoča, da se zaposlita ena ali dve delovni moči, je jasno, da jih ne smemo obremeniti z davki, ki bi takšno strategijo izničili.

Pričakovali so se nasprotni, morda bolj uravnotežene  predloge, a jih ni bilo. Raje na barikade kot sprememba! "Nihče se jim ne upa ali pa ne zna povedati, da dolgoročno delajo zelo v svojo škodo," je v omenjenem članku zapisal profesor Erjavec. Ministrstvi za kmetijstvo in finance pa nič. Preprečitev nelojalne konkurence je delovni predmet državnih inštitucij, ne politikov niti vinarjev.

 

Dušan Brejc je univ. dipl. ing. kmetijstva z vinarsko diplomo biotehniške fakultete v Ljubljani. Deset let je kot enolog delal v Slovenijavinu d.d., nato deset let v mednarodni prodaji in marketingu vina, žganih in brezalkoholnih pijač. Leta 1986 je dobil državno štipendijo francoske vlade za podiplomsko specializacijo iz enologije na fakulteti v Dijonu, s praksami na inštitutih INRA/ITV. Leta 1997 je opravil mednarodno marketinško specializacijo na Japonskem. V 2003. letu je postal direktor Poslovne skupnosti, danes Vinske družbe Slovenije d.o.o., ki povezuje najpomembnejše vinske kleti. Kot član in predsednik komisij sodeluje na domačih in tujih vinskih ocenjevanjih, tudi kot OIV delegat. Italijanska zveza Città del Vino mu je podelila naziv Ambasciatore Emerito. Je prejemnik uglednega priznanja CMB Benchmark's Taster (2018). Član Konventa Sv. Urbana v Ljubljani.

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.