Katera slovenska vina so najdražja?

 
Članek Novice
11.12.2018 08:09
avtor

Katera slovenska vina so najdražja?

Drznili smo si narediti pregled vin, dražjih od 40 evrov, pri čemer se nam je še enkrat potrdilo, da Goriška brda trdno držijo v rokah primat okoliša z največjo koncentracijo odličnih vinarjev in vin najvišjega cenovnega razreda.
Katera slovenska vina so najdražja?
Aljoša Jakončič prodaja najdražje slovensko vino.
Foto: Press

Katera slovenska vina so najdražja? Težko je narediti povsem natančen seznam, ker se evidence o najdražjih vinih nikjer ne vodijo, za povrh pa se lahko cene iz leta v leto spreminjajo. Zato smo se pri pregledu oprli na naš Vinski vodnik 2018 ter na besede dveh največjih domačih vinskih trgovcev – Jožeta Koželja in Gašperja Čarmana. S seznama smo zavestno izločili predikatna in druga sladka vina, saj so pogosto pridelana v zelo majhnih serijah in tudi zato so njihove cene nemalokrat vrtoglave. A hkrati ne odsevajo realnega stanja trga. Izognili smo se tudi vinom, ki se pridelujejo samo občasno ali ob posebnih jubilejih. Morda smo koga tudi nenamerno pozabili.

»Draga vina, če jih želiš prodajati globalno, morajo biti polnjena vsaj v nekaj tisoč primerkih, še bolje, če je na voljo pet tisoč steklenic ali več. V nasprotnem primeru nimaš v tujini kaj iskati. Težava pa je, ko nekateri rečejo, da imajo drago vino, in sicer samo zaradi omejene serije steklenic. Ledeno vino, na primer, stane 150 evrov samo zato, ker je napolnjenih le 200 steklenic. Na to sem alergičen. Takega vina nikoli ne dam v svojo ponudbo,« je pojasnil Gašper Čarman, šef vinoteke eVino in nekdanji najboljši slovenski sommelier.  

Na prestolu najdražjih je Jakončič zamenjal Edija Simčiča

Dolgo je med vinoljubi veljalo, da je najdražje rdeče vino zvrst kolos, ki jo v Vipolžah v Goriških brdih prideluje Aleks Simčič oziroma klet z imenom njegovega očeta Edija Simčiča. Iz kleti gre za nič manj kot 58 evrov, čemur je treba prišteti še DDV,  kar pomeni, da končnega kupca stane 70 evrov. V ameriških restavracijah se prodaja od 350 dolarjev navzgor.

Kolos nastane samo v najboljših letnikih in iz najboljših sodov (barikov) zvrsti duet lex, ki jih vinar izbere s pokušanjem. »Če po štirih letih razvoja najdem sode, ki imajo v sebi nekaj več, nastane kolos, sicer ostane duet lex,« je povedal Simčič, ki dela tipično bordojsko zvrst z desnega brega reke Garone. V njej je namreč okoli 80 odstotkov merlota, preostalo sta cabernet sauvignon in cabernet franc.

A v sosednji vasi, v Kozani, Jakončičevi pridelajo še veliko dražjo rdečo zvrst, ki sliši na ime rdeča carolina select in ki stane vratolomnih 150 evrov. Kakšna pa je razlika med navadno rdečo carolino in tem vinom? V običajni rdeči carolini je 75 odstotkov cabernet sauvignona, 20 odstotkov merlota in pet odstotkov cabernet franca. Gre torej za tipičnega bordojca z levega brega Garone. V rdeči carolini select pa gre skoraj izključno za merlot.

»Malo, morda osem odstotkov, je še cabernet sauvignona. Gre za 'mikro cru', ki ga samostojno vinificiramo. Trte so stare več kot 70 let. To je lega, ki daje izjemne rezultate. Ta merlot se lahko primerja z najboljšimi merloti na svetu,« je prepričan vinar Aljoša Jakončič, ki z njim napolni okrog tri tisoč steklenic na leto. Vino pa slovenskega trga skoraj ne vidi. Nekaj ga prodajo k sosedom, v Avstrijo, večina pa roma k petičnim kupcem v Azijo.

V klubu 50+ Bricem meša štrene le Tilia 

Med vinarji, ki prodajajo svoja vina za 50 evrov in več, smo izbrskali še štiri in le eden ne prihaja iz Goriških brd. Jean-Michel Morel iz kleti Kabaj, ki jo je ameriška revija Wine & Spirits Magazine letos že četrtič uvrstila med sto najboljših vinskih kleti na svetu, prodaja svojo zvrst amfora za 57 evrov. Zvrst je pridelana v kvevrijih po prastari gruzinski metodi.  

Le dva evra manj stane zvrst veliko rdeče iz kleti Movia, ki je slovenska rekorderka po izboru prej omenjene ameriške revije Wine & Spirits Magazine. Med sto najboljših kleti na svetu se je namreč uvrstila že osemkrat, nazadnje lani. Zvrst veliko rdeče, ki jo prideluje Aleš Kristančič, sestavljajo merlot, cabernet sauvignon in modri pinot.    

Edini Nebric, ki prodaja svoje vino za več kot 50 evrov, je Matjaž Lemut s posestva Tilia v Vipavski dolini. Posestvo je podnaslovljeno kot Hiša pinotov, kar pove, da so Lemutovo glavno orožje pinoti, še posebno pa modri, ki ga prideluje v štirih do petih različnih etiketah. Najdražji je tisti z belo etiketo, ki stane 51 evrov.

Lestvico 50 plus zaokroža Marjan Simčič z rebulo opoka (letnik 2016), ki stane natančno 50 evrov in je hkrati verjetno najdražje slovensko belo vino – če izvzamemo predikate. K ceni je najbrž pripomogel tudi nekoč najboljši sommelier na svetu, Italijan Luca Gardini, ki je v športnem časniku La Gazzetta dello Sport Simčičevi rebuli prisodil kar 99 točk. S tem je briškega vinarja postavil na sam prestol najboljših svetovnih vin.

Marjan Simčič s tremi vini, dražjimi od 40 evrov

Ima pa Marjan Simčič še dve vini v kategoriji med 40 in 49 evri. To sta merlot opoka, ki stane 48 evrov, in modri pinot opoka, ki stane pet evrov manj. V tej kategoriji smo izbrskali še zvrst up (merlot in cabernet sauvignon) iz kleti Stojana Ščurka, Ferdinandovo rdečo zvrst iz linije Brutus (merlot in cabernet sauvignom), ki stane 49 evrov, ter modri pinot žorž, ki ga prideluje Primož Lavrenčič na posestvu Burja v Vipavski dolini in stane 46 evrov.

Zgoraj omenjena Aleks Simčič in Aljoša Jakončič imata še vsak eno vino, ki sodi med najdražja. Prvi ima že omenjeni duet lex, drugi pa modri pinot carolina. Obe vini staneta 44 evrov. V tem cenovnem razredu (45 evrov) je tudi macerirana rebula selekcija, ki jo v Kamnjah nad Ajdovščino prideluje Edvard Svetlik.

Gašper Čarman pravi, da vsekakor obstaja povezava med ceno in kakovostjo ter da je veliko omenjenih vin vrednih svojega denarja. »Ko pride k meni stranka, ji bom vedno poskušal prodati najboljše v razmerju med kakovostjo in ceno. Če vzamemo, na primer, Burjin pinot noir žorž, se mi zdi za to kakovost poceni, saj takega vina v tujini ne dobiš pod sto evrov,« pravi Čarman.

Tudi za rebulo opoka, letnik 2016, od Marjana Simčiča pravi, da je pravzaprav poceni. »Ko smo jo junija v predpremieri prodajali s 15-odstotnim popustom, je bila razprodana v dveh dneh. Septembra v redni prodaji pa je pošla v 14 dneh. Vsako leto je razprodano tudi veliko rdeče od Movie. Tudi to dokazuje, da so vina vredna svoje cene. In ne sprejema jih samo slovenski, ampak tudi globalni trg,« je sklenil Čarman.

 Če vas zanimajo zgodbe o vinu in vinarjih, se naročite na tedensko pismo urednika.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: Aleš Kristančič vina ne prodaja, a nekdo ga vseeno kupi

Z Alešem Kristančičem iz kleti Movia, z najbolj netalentiranim prodajalcem, kot sam pravi, smo se pogovarjali o prodaji vina. Zgodbo...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice (IZBOR) 9 silvestrskih mehurčkov

Na spletnem mestu O vinu bi vam radi olajšali mrzlični december s predlogi, kako izbrati vina v najboljšem razmerju med kakovostjo in...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Med 12 velikih rdečih vin Balkana je Caroline Gilby uvrstila 5 slovenskih

V decembrski izdaji angleške revije Decanter je Caroline Gilby, za mnoge največja poznavalka vzhodnoevropskih vin, predstavila svoj...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Na 5. gourmet večeru v Bernardinu se bosta spopadla Vipavca

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja 5. gourmet večer v restavraciji Grand hotela Bernardin, na katerem bomo...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Drugi del pogovora z Alešem Kristančičem: "Pri prodaji vina me ves čas čuva angel varuh"

V trenutku, ko so v kleti Movia pridelali prvih pet sodov lunarja, je bilo za prodajo pripravljenih 60 tisoč steklenic velikega belega. A...

VINO
Novice
Toni Gomišček Novice Vino tedna: Merlot, 2016, The Doktor

Vrhunsko vino po zaslugi drugega mnenja.

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...