Komentar

Kolumna Guillauma Antalicka: Melodija terroirja

 
Blog Novice
03.12.2018 08:11
avtor

Kolumna Guillauma Antalicka: Melodija terroirja

Francoski koncept terroirja je eden najbolj mističnih, a tudi močnih pristopov pri trženju vina. Marketing uspešnih vinskih dežel po svetu temelji na terroirju in regionalnosti. Zakonitost tega koncepta je, da vina, pridelana na določeni geografski enoti, izkazujejo stalne, skupne senzorične lastnosti, ki se razlikujejo od drugih vin zaradi specifičnosti podnebja, tal in človeškega vpliva.

Prav zaradi specifičnih razmer (podnebnih, topografskih in pedoloških) ta vina ne morejo biti poustvarjena nikjer drugje in so zato unikatna. Ta edinstvenost je njihova dodana vrednost. Tovrstni pristop še vedno ni dovolj dobro razumljen in uporabljen med slovenskimi vinarji. Regijske, podregijske označbe in označbe vinogradov se zelo redko znajdejo na sprednjih etiketah slovenskih vin, kar kaže na globalno pomanjkanje zanimanja ali zavedanja za koncept terroirja.

Slovenska vina bodo glede na velikost države in primernih vinogradniških površin vedno predstavljala nišni trg, zato bi morala splošna usmerjenost temeljiti na pridelavi visokokakovostnih vin, ki izražajo značilen in svojevrsten karakter.

V povezavi s tem bi, če bi slovenski vinarji začeli uporabljati terroir kot strateški koncept pri njihovem razvoju, slovenska vina pridobila mednarodno prepoznavnost. Toda samo ime regije ali vinograda na sprednji etiketi ne bo dovolj, da bodo naša vina postala »terroir« vina - vina, ki bodo prepoznavna in unikatna.

Eden večjih izzivov bo idejni preskok med vinarji in pivci vina, v katerih je trenutno močno zasidrana ideja, da kakovost vina izhaja iz kleti in enoloških praks ter metod zorenja vina, medtem ko bi morala kakovost izhajati iz vinogradov in grozdja ter se v kleti z vinifikacijo le prenesti na vino.

Medtem ko po svetu označba kakovosti temelji na geografskem izvoru, je v Sloveniji ultimativni znak kakovosti vina omemba, da je vino preživelo nekaj časa v barik sodih ali - zdaj moderneje - v betonskih jajcih. Za vinograd pa tako ali tako nihče ne vpraša oziroma ga nihče ne omeni.

Samo za primer: če greste k našim severnim sosedom na Gradiščansko, te vinarji najprej odpeljejo na ogled vinogradov, od lokacije do lokacije, da razumeš terroir in posledično vino, medtem ko kleti včasih sploh ne vidiš.

Pri nas pa je ravno nasprotno. Slovenski terroirji bi morali biti podrobno opredeljeni z namenom, da poiščemo najboljše lege za posamezne sorte ter ustavimo sajenje vseh sort vsepovsod. Poleg tega bi podrobna klasifikacija terroirja na podlagi klimatskih in pedoloških razmer pomagala pridelovalcem pri srečevanju z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe.

Ne nazadnje, če bi bilo vino glasba, bi bil terroir melodija, vinogradi (sorte in prakse) inštrumenti, vloga vinarja pa bi bila le interpretacija melodije glede na njegov najljubši glasbeni slog ali ciljno občinstvo. Uspeh skladbe temelji na njeni melodiji, ki jo je mogoče prepoznati ne glede na glasbeni žarn.

Na primer, rokovsko uspešnico Stairway to Heaven bi težko zamenjali, četudi gre za džez, klasično ali celo elektronsko različico. Vendar če pridelovalec ne pozna melodije, rezultat ne bo ravno harmoničen. Po mojem mnenju je čas, da slovenski vinarji razvijejo svoje glasbeno uho za terroir, in mislim, da bo z leti treninga (prakse) prišla ven mednarodna uspešnica, kajti potencial zanjo obstaja.

 

Guillaume Antalick kot mednarodni strokovnjak za enologijo in senzoriko vina poskuša razumeti vpliv naravnih procesov ter tehnologij pridelave grozdja in vina na slog vina. Študiral je na univerzah v Bordeauxu in Orléansu (Francija). Doktoriral je leta 2010 na Inštitutu za znanosti o trti in vinu (ISVV) na Univerzi v Bordeauxu. Po zaključku doktorskega študija je Guillaume nekaj let pridobival izkušnje na Inštitutu za biotehnologijo vina na Univerzi v Stellenboschu (Južna Afrika), zatem pa tudi v Avstraliji. V Sloveniji je od leta 2016, ko se je pridružil ekipi Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici. Obenem je tudi docent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, kjer študentom redno predaja svoja teoretična kot tudi praktična znanja.  

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.