Martin Erzetič - Čarga: Pridelujemo neklasična »sveža« vina s potencialom za zorenje

 
Članek Novice
04.12.2018 17:16
avtor

Martin Erzetič - Čarga: Pridelujemo neklasična »sveža« vina s potencialom za zorenje

Zmagovalec letošnjega natečaja Lidlov mladi vinar s posestva Čarga 1767 v Goriških brdih si prizadeva, da bi imele v prihodnje glavno besedo lokalne sorte, vse več poudarka pa namenjajo tudi peninam, pridelanim po klasični metodi.
Martin Erzetič - Čarga: Pridelujemo neklasična »sveža« vina s potencialom za zorenje
Foto: Jure Makovec

Ob odprtju letošnjega 21. Slovenskega festivala vin je bil 29-letni Martin Erzetič s posestva Čarga 1767 iz Goriških brd razglašen za Lidlovega mladega vinarja. V finalu se je pomeril s Petrom Göncem, Jakobom Bizjakom in Špelo Štokelj ter slavil z merlotom pozne trgatve.

»Že lani sem se želel prijaviti na natečaj Lidlov mladi vinar, a sem razpis opazil prav sredi trgatve, ko je bilo največ dela, poleg tega so mi manjkale še nekatere vinske etikete. Zato sem prijavnico za eno leto pospravil v predal. Letos sem pravočasno opazil natečaj in prijavil dve vini – merlot in jakot (nekdanji tokaj oziroma sauvignonasse, op. a.), obe letnika 2016,« pojasni zmagovalec.

Strokovna komisija je obe vini uvrstila med najboljše, vendar se je moral zaradi pravilnika odločiti za eno samo vino. Odločil se je za rdeče, ki je prejelo največ točk med vsemi prijavljenimi.

Mika ga Francija

Aktualni Lidlov mladi vinar je natečaj videl predvsem kot priložnost, da se mladi vinarji malo pomerijo. »Seveda je to tudi priložnost, da se proda nekaj vina. Po razglasitvi je šlo na Lidlove prodajne police tisoč primerkov zmagovalnega merlota. Govoril pa sem tudi z Jernejem Žoržem, lanskim zmagovalcem, ki mi je povedal, da so v Lidlu sodelovanje podaljševali in da obstaja tudi možnost sodelovanja z drugimi vini. Tik pred razglasitvijo letošnjega natečaja pa je peljal tudi prvo paleto vin na Poljsko. To pomeni, da lahko pričakujemo tudi sodelovanje s tujino,« je optimističen Erzetič.

Kaj pa denarna nagrada? Zmagovalec namreč kot glavno nagrado prejme možnost izobraževanja v tujini, in sicer v vrednosti do 1.200 evrov. »Po pravici povedano, še razmišljam. Mika me Francija, da vidim sistem pridelave penin in tudi drugih vin. Vendarle je Francija zibelka vinarstva. Zanima me, kako tam vinogradniki in vinarji delujejo, razmišljajo, kako strežejo stvarem. Rad bi obiskal nekaj kleti in se kaj novega naučil,« pove.

Morda pa bo izobraževalno potovanje skombiniral s poročnim, pravi. Poleti se je namreč poročil, a zaradi silnih obveznosti žene še ni peljal na medene tedne. »To bi lahko združil, saj časa ni na pretek in bodo potrebne kombinacije,« razmišlja sogovornik.

Prihodnost vidi v lokalnih sortah

Martin Erzetič izhaja iz vinogradniške družine. Usmeritev je začrtal Alojz Erzetič, po domače Lojz, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel prodajati odprto vino po bližnji okolici. Tradicijo sta nadaljevala njegova sinova Dušan in Edbin, zdaj pa jo postopoma prevzema nova generacija z Edbinovim sinom Martinom na čelu. Prve steklenice so z rebulo, s tokajem in chardonnayjem napolnili leta 1991.

Kmetija Čarga stoji čisto na samem v vasi Pristavo, med Neblim in Kožbanjskim kotom. Danes na kmetiji obdelujejo 15 hektarjev vinogradov oziroma 50 tisoč trsov, vsako leto pa pridelajo do 80 tisoč litrov vina. Prevladujejo bele sorte, okrog 35 odstotkov je rdečih. Pri belih je največ rebule, tokaja in chardonnayja, sledijo sivi pinot, sauvignon, malvazija, nekaj je še belega pinota.

Pri rdečih pa kraljuje merlot, sledijo cabernet sauvignon, cabernet franc in za piko na i modri pinot. Vse našteto, razen belega pinota, polnijo sortno. »Prizadevamo pa si, da bi imele v prihodnje glavno besedo lokalne sorte, torej rebula, tokaj in malvazija, saj so v mednarodnem okolju nekaj posebnega in tudi trg povprašuje po njih,« pove mladi Čarga, kot ga kličejo prijatelji in znanci.

Poleg sortnih vin na kmetiji Čarga polnijo še zvrst ta star. V belem imata glavno vlogo chardonnay in beli pinot, deset odstotkov je še sauvignona. V rdečem ta starem prednjačita cabernet franc in merlot, z 20 odstotki pa zvrst dopolnjuje modri pinot.

Neklasična sveža vina

Pri Čargi imajo v kleti še vedno okrog 60 let stare betonske posode volumna od tisoč do pet tisoč litrov, v katerih zorijo večino belih vin. Zraven so seveda tudi bariki in veliki sodi. V njih zorijo rdeča vina, ponavadi 18 mesecev. »Pri rdečih vinih želimo v dobrih letnikih izraziti zrelost grozdja, zrele morajo biti tudi pečke, ker delamo dolge maceracije – od treh tednov do meseca dni. Tako dobiš v vinu zrele tanine. V hladnejših letinah pa maceriramo do 14 dni, takrat temelji vse bolj na sadnosti, da v vino ne zaidejo zeleni tanini.«

Kaj pa zori v barikih? »Večina vin iz tako imenovane sveže linije sicer zori v betonskih posodah, vendar pri vsaki sorti, razen pri sauvignonu in sivem pinotu, dodamo pred stekleničenjem še en barik, tako da – gledano skupno – desetina vina zori v barikih,« pove Čarga. 

Tudi to je eden od razlogov, da so pod etiketo Čarga skoraj vse steklenice zamašene s plutovinastimi zamaški. »Mi potrgamo zelo zrelo grozdje. Tudi pri 'svežih' vinih delamo krajše maceracije, ki pripomorejo k polnosti okusa. Vino potem zori na drožeh, torej na odmrlih kvasovkah. Vse to naredi naša vina bolj polna, strukturna, alkoholno močnejša. So torej neklasična sveža vina s potencialom za zorenje. Tudi pozne trgatve delamo, po novem jih spet deklariramo,« razloži sogovornik.

Čarga je vse bolj tudi hiša odličnih penin

Pri Čargi vse več časa posvečajo tudi pridelavi penin, kar ne ostane neopaženo. V začetku tega leta je penina donna regina rose (zelo suho, letnik 2013) slavila tako na Salonu pjenušavih vin v Zagrebu kot tudi na Salonu penečih vin v Ljubljani ter tako postala absolutna zmagovalka obeh ocenjevanj v kategoriji rose mehurčkov.

Mladi Čarga pravi, da produkcija penin iz leta v leto raste, ta hip pa pridelujejo štiri različne penine. Bela donna regina, ki odleži najmanj 36 mesecev na kvasovkah, je na osnovi rebule, dodan pa ji je še chardonnay. Pridelana je kot brut nature, po slovensko popolnoma suha, kar pomeni brez dodatka ekspedicijskega likerja.

Že omenjena aktualna rose penina temelji na modrem pinotu, nekaj pa je še cabernet sauvignona, a bo z novim letnikom sortni sestav spremenjen. Še vedno bo glavni modri pinot, namesto caberneta pa bo poslej sivi pinot, s čimer bo penina pridobila na eleganci. Ta penina je nekoliko bolj sveža in odleži na kvasovkah najmanj 18 mesecev.

»Rdeča penina pa je posebnost. Pridelamo jo iz merlota in 20 odstotkov cabernet sauvignona. Na kvasovkah zori prav toliko časa kot bela, torej 36 mesecev. Vse penine pa so letniške, ker želimo poudariti posamezne letnike in razliko med njimi,« pojasni mladi vinar.

Imajo pa še eno posebnost, za petične kupce, kot pove sogovornik. »To je bela penina iz rebule in chardonnayja, letnik 2009, ki je na kvasovkah ležala kar 85 mesecev. »V naslednici te penine, ki bo kmalu napolnjena v steklenice, bo razmerje malo drugačno. Rebuli, ki ostaja glavna, bosta družbo delala chardonnay in beli pinot.«

Erzetič pravi, da se trudijo, da bi tudi pri peninah poudarili zrel okus in mineralnost. »Ljudje so se kar malo preveč navadili na prossecco in lahkotnejše penine, zato so penine po klasični metodi, kot jih tudi sami pridelujemo, kar malo zapostavljene. To želimo spremeniti in še povečati pridelavo penin. Seveda bo trg povedal svoje. Sam pa si želim, da bi naredil še eno penino blanc de blancs, torej iz čistega chardonnayja, s čimer bi se lahko neposredno primerjal s svetovnimi penečimi se vini.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Katera slovenska vina so najdražja?

Drznili smo si narediti pregled vin, dražjih od 40 evrov, pri čemer se nam je še enkrat potrdilo, da Goriška brda trdno držijo v rokah...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Mira Šemić: Moški imajo prirojeno absolutno vedenje o nogometu, politiki in vinu

Edina vinska akademičarka v širši regiji, ki je zaljubljena v rebulo, je sredi devetdesetih z restavracijo Monroe orala ledino sodobni...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Najboljša vina iz Vinskega vodnika 2018 spet tudi v knjižici

V knjižici V letu dni po Sloveniji smo izbrali 52 najbolj reprezentativnih vin iz Vinskega vodnika 2018. Zakaj 52? Toliko tednov ima leto....

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Racoljub, ki propagira zelenjavne jedi in nabira mravlje

Luka Košir iz restavracije Grič v Šentjoštu nad Horjulom je nov obraz Argetine znamke Exclusive. Vsakomur, ki ga vsaj bežno spremlja,...

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: V zadnjem času je najbolj zaželena burgundska steklenica

Glavni enolog v Ptujski kleti Maksimiljan Kadivec pravi, da oblika steklenice – naj bo bordojska, burgundska ali renska – na zorenje...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinska klet Jermann – kjer se sanje lahko uresničijo

Svetovno znana vina Jermann se pridelujejo v dveh kleteh na italijanski strani Goriških brd, v Colliu. Za njihovo belo zvrst vintage...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kaj je porto oziroma portovec?

Vinski trgovec Jože Koželj, šef istoimenske hiše dobrih vin, pravi: če bi Slovenci okusili enkratno kombinacijo porta tawny in orehove...