Komentar

Kolumna Aleksa Simčiča: Rez vinske trte – tokrat malo drugače

 
Blog Novice
17.12.2018 08:00
avtor

Kolumna Aleksa Simčiča: Rez vinske trte – tokrat malo drugače

Rez vinske trte je verjetno eno najpomembnejših opravil v vinogradu, saj vpliva na količino in kakovost pridelka, na zdravje trsov ter s tem tudi na njihovo življenjsko dobo. Zame je običajno zimsko rezanje trt pravi balzam za dušo: mir, samota v vinogradu, sprostitev, stran od računalnika …

Letos je vse skupaj drugače. Starejši iz mlajše generacije na naši kmetiji, spodbujen z vse večjimi težavami z umiranjem trt – še posebno pri nekaterih sortah – se je prijavil na tečaj rezanja trsov po metodi priznanih strokovnjakov z druge strani meje.

Seveda je po končanem izobraževanju postalo naenkrat jasno, da je bilo vse, kar smo delali doslej, narobe! Razlaga, podkrepljena s primeri, je pripeljala do ugotovitve, da bomo letos začeli delati drugače.

Tokrat so vloge obrnjene: mlajša generacija je v vlogi inštruktorja, starejša smo vajenci. Mlajši gre dobro od rok, starejši se privajamo počasi, korak za korakom. Po starem bi porezali že cel vinograd, po novem nismo niti na polovici, razmišljam sam pri sebi.

A po nekaj dneh je postal nov način vse bolj samoumeven, avtomatika rezanja je veliko bolj tekoča, čeprav se še vedno porajajo dvomi, kaj odrezati, kaj pustiti, kam bo trta rasla drugo leto, kam čez dve leti. A optimizem in motivacijo vlivata preobrazba starejših trt in tudi vzgoja mladih.

Še bolj pomembna kot sama rez po novem pa se mi zdi vloga mlajše generacije, ki vnaša svežino, nove prijeme in ambicije – tudi v dela in procese, ki so se izvajali desetletja po ustaljenih tirnicah. Pomembno je to, da je v tem primeru segment pridelave grozdja in ne kletarjenje ali trženje vina.

Kakovostna pridelava grozdja bo seveda – z ustreznimi ekonomsko-konkurenčnimi parametri in merili – v prihodnje eden od ključnih elementov za obstoj in razvoj slovenskega vinarstva ter vinogradništva, zato so po mojem mnenju nujni trije elementi.

Prvi je dvig ravni izobraževanja v šolah in na tečajih ter vseh oblikah, ki jih izvajajo šole in kmetijski zavodi. Drugo je motiviranje mladih, da ostajajo na kmetijah, tako z izobraževalnimi programi kot s poenostavljenimi postopki pomoči pri prevzemanju kmetij. Tretja stvar pa je sofinanciranje in subvencioniranje specialne opreme ter sodobnih traktorjev, ki bodo precej pripomogli k bolj konkurenčni pridelavi grozdja ob ustrezni ravni znanja in motivacije.

Samo z dolgoročnim programom izvajanja in razvoja zgoraj omenjenih področij si bo lahko slovensko vinogradništvo in vinarstvo zagotovilo konkurenčnost in obstoj na svetovnem vinskem zemljevidu ne glede na segment in nišno usmerjenost posameznih pridelovalcev grozdja in vina.

 

Aleks Simčič je začel blagovno znamko Edi Simčič, poimenovano po svojem očetu, graditi konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in odtlej je "zastrupljen" z vini. A po dolgih letih sočasnega ukvarjanja z drugimi posli je pred tremi leti končno postal kmet. Danes razvija kmetijo Edi Simčič v Vipolžah v Goriških brdih s pomočjo še dveh zelo aktivnih generacij, starejše in mlajše. Aleks je tudi predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.
 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.