Komentar

Kolumna Martina Gruzovina: Nas lahko reši klasifikacija?

 
Blog Novice
24.12.2018 08:00
avtor

Kolumna Martina Gruzovina: Nas lahko reši klasifikacija?

Kot na vsakem koraku se tudi v vinski panogi ne moremo izogniti globalnim trendom. Beseda, ki nam je še do pred par leti zvenela tuja in nepoznana, nam ob vsakem koraku kroji življenje. Svet postaja velika vas. Pretok informacij, znanja, kapitala, dobrin in kulture je hiter.

Seli se živa in neživa narava, brez meja in nadzora, pa če to hočemo ali ne. Proces, ki ga ni več mogoče ustaviti. Tudi v kmetijstvu, tudi v vinarstvu. Gospodarski subjekti v želji po maksimiranju dobičkov iščejo vedno nova za vinsko trto primerna območja. Novi svet, pa tudi države, kjer do zdaj ni bilo tradicionalne pridelave vinske trte, agresivno postajajo veliki igralci na trgu.

Odlične naravne danosti, poceni zemlja, ugodna delovna sila in stimulativno lokalno gospodarsko okolje vabijo čedalje več tujih, dobička željnih vlagateljev. Procesi so hitri, rezultati kakovostni. Na trgu se pojavlja obilica vina. Na leto se pridela 275 milijonov hektolitrov vina - vrtoglava številka. Več ga lahko spijemo - ob predpostavki, da velik del ljudi zaradi verskih ali drugih prepričanj alkohola ne uživa … In v tej poplavi smo tudi mi, Slovenija.

S čim, s katerimi argumenti naj prepričamo svet, da je prav tistih naših nekaj litrov tako posebnih, da prav naše potrebujejo, da je naše tisto pravo? Novi svet igra na karto ekonomske učinkovitosti, do podrobnosti izpiljene kakovosti in agresivnega trženja. Tradicionalne vinske dežele pa na karto imidža, velikega slovesa, dolgo zgodovino, edinstvenosti porekla.

Jasno, vino samo po sebi mora biti v obeh primerih odlično, sicer smo pogoreli že na startu. Poglejmo Francijo. Pred nedavnim sem se vrnil z ogleda dobrih praks v Šampanji in Bordeauxu. Ključna ugotovitev: velik red v klasifikacijah. Lege oziroma cruji so za njih ključ do uspeha in bogastva. Natančno predpisane, glede na prvo, drugo, tretjo in tako naprej … kakovostno skupino.

V Bordeauxu so klasifikacijo zmogli že davnega leta 1855, v Burgundiji uradno leta 1861, čeprav so jo tamkajšnji menihi razvijali že mnogo prej. Ta stroga območja so določili glede na homogene geološke, mikroklimatske sposobnosti nekega območja, da rodi grozdje edinstvene kakovosti in posledično taka vina.  

Za naše dojemanje precej nenavadno, saj lahko posamezni cruji predstavljajo samo nekaj vrst posameznega vinograda do več sto hektarjev površine. Slava in velik ugled posameznih leg sta ključnega pomena, kar se kaže kot bistven odklon v ceni. Navzgor, seveda. Zemljevidi teh območij so razdrobljeni do potankosti.

Posamezni pridelovalci lege spoštujejo. Širjenje površin, ki so predpisane kot »prvoligaška lega«, skoraj ni možno, kar vodi v omejenost posameznih vin in v vrtoglave cene. Ob sprehodu po eni takih leg v Bordeauxu me je prešinilo hudomušno razmišljanje. Pod nogami obilica gramoza, vseokrog, kamor seže pogled, pa iz njega uspevajo vinogradi.

»Če bi tu bila Slovenija, bi gotovo namesto trt imeli gramoznice,« sem pomislil. Vendar smo v Franciji, kjer pridelajo najdražja vina na svetu. Zakaj? Enostavno, zaradi edinstvene lege, ki je ustrezno klasificirana. Nadaljnje razmišljanje je skoraj spontano. Ali česa podobnega v Sloveniji res nismo sposobni? Ali lahko definiramo absolutne vinogradniške lege? Ali bi lahko namesto imena sorte in kleti na etiketi poudarili najprej poreklo? In najpomembnejše: ali imamo institucijo, ki bi te lege lahko definirala, ne da bi se pri tem vsi vpleteni med seboj skregali?

                    

Martin Gruzovin skrbi za prodajo v biodinamični kleti Guerila iz Vipavske doline. Po poklicu diplomirani organizator menedžer se je v vinskem svetu znašel skoraj po naključju. Leta 2009 je lagodno službo pri takrat največjem slovenskem trgovcu zamenjal za popolnoma novo zgodbo v vinski branži. Vino ga je popolnoma prevzelo in postalo njegov način življenja. Danes je sommelier tretje stopnje in aktualni državni prvak v sommelierstvu. V redkem prostem času je strasten ribič in rekreativni športnik.   

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.