Komentar

Kolumna Dušana Brejca: Horuk v nove čase

 
Blog Novice
07.01.2019 08:00
avtor

Kolumna Dušana Brejca: Horuk v nove čase

Po vseh božičnih in novoletnih dobrih željah, jedeh in vinih (sic!) sledi zbistritev, ker se tekmovalna realnost počasi vrača. A vendar se zato pričakovanjem ni treba takoj odreči, saj vsaka napoved temelji na njih! O novih vinskih modah in trendih je vredno razpravljati, četudi so že vnaprej obsojeni na zmotnost, ker v časih turbulentne ekonomije ali tudi »volatile economy« nastanejo kvečjemu približki, ki hitro spreminjajo smer in vsebino.

Pa da ne bi takoj začel z brexitom, čeprav 29. marec ni več daleč! Pri angleški marketinški agenciji Wine Intelligence so podali pet bolj ali manj občih napovedi za letos, ki izvirajo iz njihovega izjemno podrobnega vpogleda v svetovno vinsko dogajanje, zato jih ne moremo odpraviti z levo roko. Naj se izpolnijo ali ne, že same po sebi prinašajo obilo snovi za razmislek. Naj jih naštejem in dodam komentar.

Poraba alkoholnih pijač se bo na razvitih trgih zmanjševala: razširjanje informacij o koristih zmernosti je doseglo mlajše od 35 let in se seli k starejšim pivcem, kar skupaj z novodobnim življenjskim slogom pritrjuje verjetnosti, da se bo trend nadaljeval. Odziv vinarjev je s tem dejstvom opredeljen: morali se bodo še hitreje prilagajati trgu in se še bolj posvetiti tistim segmentom pivcev, ki vzdržujejo prodajni obseg, ter hkrati odpirati nove trge, kjerkoli je to mogoče. Od paradigme mediteranske diete in antioksidantov je minilo 26 let, torej gre tudi za generacijski preskok ter nove bivalne realnosti in vrednote.

Zmanjšalo se bo splošno znanje o vinu, podrobnostih in poreklu: pivci so zainteresirani za vino, lahko zanj še več namenijo, a to ne pomeni, da več vedo, ker jim pametni telefoni s hitrimi odgovori nadomeščajo znanja, ki so se do zdaj pridobivala z večjo vključenostjo »učečih se« pivcev. Naš odgovor bi bil naslednji: morali bomo poenostaviti zapletena sporočila (etikete) in hkrati močneje utrjevati tista, ki so za nas ključna. Znova bo potreben generičen pristop, ker ni verjetno, da bo vsak sam zmogel povečati priklic.

Vegansko vino bo postalo stvarnost: ker je čedalje več dobro informiranih pivcev (posebno tistih, ki uporabljajo Twitter), ki vedo, kakšna enološka sredstva se uporabljajo pri proizvodnji vina. Odziv je lahko samo eden: izključimo uporabo bistril živalskega porekla in preidimo na rastlinske alternative. Ker je to že možno, ne bo šlo več samo za vegane, temveč bo to postal splošen trend, zato je dodatno razglabljanje odveč.

Vinske blagovne znamke s stalno marketinško podporo bodo napredovale na račun manj izpostavljenih: znamčenje (branding) je bilo vedno pomembno in bo zdaj še bolj (tudi vizualno) zaradi ogromne ponudbe in želje trgovcev, da izpostavijo kot nenadomestljive le najbolj znane znamke ali kot zamenljive s trgovskimi. Vinar v tem smislu nima veliko možnosti: mora vlagati v lastno znamko, mora poskrbeti za pravočasno prenovitev (redesign) in še za obrat v trgovini ali gostinstvu, da si zagotovi prodajni prostor. Če napisano povežemo z drugo napovedjo, postane jasno, da je v glavi pivcev manj prostora za vino, kot je bilo prej, tudi zaradi nove in inovativne ponudbe pijač, na primer kraft piv.

K naštetemu bi lahko dodali še prioritete, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in okoljskih zahtev, kar vinarjem nikakor ne bo poenostavilo življenja. Navedene napovedi bodo imele pri nas zelo različen vpliv, a je vseeno treba računati z njimi.

Na koncu še mojih top 5 napovedi. Prva: že znanim vinskim zvezdam se bodo pridružile nove, mlajše, ki bodo znale medijsko vstopiti. Druga: Posavje se bo otreslo statusa dežele, ki prideluje le »vina za sprotno porabo«. Imamo vinarje in vina, ki to že zmorejo. Tretja: Dolenjska bo dokazala, da ima peničarsko poslanstvo, kar je bilo sredi 19. stoletja že znano. Četrta: beli bizeljčan in belokranjec v najboljši izvedbi bosta ponudila najbolj originalna aromatska profila pri nas. In čisto malo še manjka. Peta: Slovenska vina v letu 2019 bodo pridobila največ najvišjih mednarodnih medalj do zdaj ... In Slovenija bo postala prepoznavna vinska destinacija.

Če napoved ni že a priori obetavna, torej da se bo skoraj zagotovo uresničila, se z njo najbrž nihče ne bo ukvarjal, ali pač?

 

Dušan Brejc je univ. dipl. ing. kmetijstva z vinarsko diplomo biotehniške fakultete v Ljubljani. Deset let je kot enolog delal v Slovenijavinu d.d., nato deset let v mednarodni prodaji in marketingu vina, žganih in brezalkoholnih pijač. Leta 1986 je dobil državno štipendijo francoske vlade za podiplomsko specializacijo iz enologije na fakulteti v Dijonu, s praksami na inštitutih INRA/ITV. Leta 1997 je opravil mednarodno marketinško specializacijo na Japonskem. V 2003. letu je postal direktor Poslovne skupnosti, danes Vinske družbe Slovenije d.o.o., ki povezuje najpomembnejše vinske kleti. Kot član in predsednik komisij sodeluje na domačih in tujih vinskih ocenjevanjih, tudi kot OIV delegat. Italijanska zveza Città del Vino mu je podelila naziv Ambasciatore Emerito. Je prejemnik uglednega priznanja CMB Benchmark's Taster (2018). Član Konventa Sv. Urbana v Ljubljani.

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.