Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

 
18.01.2019 08:00
avtor

Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi iz bližnje Žičke kartuzije. Družbo jima dela syrah, kar lahko marsikdo na Štajerskem razume kot bogokletstvo.
Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)
Marko Podkubovšek, vinska klet Sanctum
Foto: Arhiv/Sanctum

Vinska klet Sanctum iz Lipoglava v občini Slovenske Konjice že v imenu naznanja bližino Žičke kartuzije, nekdanjega samostana kartuzijanskega reda. Sanctum namreč pomeni nekaj svetega in skritega. Ustanovitelj in lastnik kleti Marko Podkubovšek pravi, da so tudi vina takšna – sveta in skrita.

Sanctum je tako rekoč burgundska klet, torej hiša dveh tradicionalno burgundskih sort – modrega pinota in chardonnayja. Dodan jima je še syrah, ki uspeva malce južneje v dolini reke Rone. A o tem pozneje.

Marko Podkubovšek ima za seboj pestro zgodovino dela v turizmu. Štirideset let je živel v New Yorku in se ukvarjal z menedžmentom prireditev. Kreativne programe je pripravljal za CNN, Coca Colo in druge velikane. Med drugim je organiziral prvo gala večerjo v prepovedanem mestu – v Pekingu, na kateri je za 400 ljudi pel Luciano Pavarotti, odobritev pa je podpisal sam tedanji kitajski predsednik Zao Zemin

Vseskozi je torej potoval po svetu, kjer se je seznanjal tudi z najboljšimi svetovnimi vini. In prevzela ga je strast do njih. »Razmišljal sem, kaj bom počel v starejših letih. Ali bom igral golf na Floridi ali pa se bom vrnil v domače kraje in se ukvarjal z vinom. Leta 1988 sem kupil stare vinograde na območju domačih Loč,« začne Podkubovšek.

Rusko ime vina ni dobro za biznis

Že sogovornikov stari oče in oče sta se v teh krajih ukvarjala z vinom. A bolj za hobi – nekaj sta ga sicer prodala, večino pa obdržala zase in prijatelje. »Moj stari oče je še pri 85 letih sam škropil vinograd z modro galico. Ni živel od vinograda, ampak za vinograd. To je bila njegova strast,« pove 75-letnik.

Tudi prvi spomin na vino je povezan z njegovim starim očetom, in sicer kako je po kleti iskal steklenice, zakopane v kremenčevem pesku, ki je bil po tleh. »Pesek je dober, ker vpija vlago. Tam sem prvič spoznal okus vina.«

Naslednji spomin na »vino« ni tako prijeten. »Ko sem imel deset let, sem pri lokalnem župniku okopaval vinograde. Za nagrado so mi dali jurko piti. Bilo je vroče in sem se ga malo napil. Odtlej ne morem več pokusiti alkoholnega napitka iz samorodnic,« se spomni lekcije.  

Ko je leta 1988 kupil prej omenjene stare vinograde, je spoznal tudi Antona Skazo, ki je 34 let delal kot glavni enolog v Ptujski kleti. »Predlagal mi je, da prestrukturiramo vinograde, tako smo posadili chardonnay in drugo. Leta 1989 smo stekleničili prvi letnik. Bilo je približno devet tisoč buteljk. Vino pa se je imenovalo po mojem očetu Vladu,« pripoveduje Podkubovšek.

Tako je bilo nekaj let. Ko pa je leta 1994 ustanovil podjetje v ZDA, da bi nekoč lahko uvažal svoja vina – danes je njegova firma Vinum USA eden največjih uvoznikov slovenskih in hrvaških vin v ZDA –, so ga začeli Američani spraševati, zakaj se njegovo vino imenuje vlado? »Povedal sem jim, da je to ime mojega očeta, a opozorili so me, da ima rusko konotacijo, kar ni dobro za biznis,« se nasmehne.

Kljub nagradam opustili predikatna vina

Sledilo je tuhtanje, kaj narediti z imenom. »V naših krajih je živel župnik, ki so ga Francozi na Madagaskarju naučili piti modri pinot. Nekega večera se je oglasil pri nas in pokušali smo naš pinot. Med klepetom smo v iskanju novega imena začeli nizati latinske besede. Prišli smo do spiritum sanctum. Rekel sem, kaj pa sanctum? Župnik je odvrnil, da je to nekaj skritega, tajnega, svetega, poštenega … Dobro, sem rekel, to smo mi. In smo imeli ime.«

Kmalu zatem, leta 1997, je združil moči s takrat še mladeničem Jurijem Brumcem, ki danes prideluje vina pod svojo blagovno znamko Meum. »Že njegov oče, s katerim sva bila dobra prijatelja, je s traktorji vedno obdeloval naše vinograde. Jurij je tako obdeloval svoje in naše vinograde ter se učil enologije pod znamko Sanctum.«

Takrat so pridelovali modri pinot, chardonnay, laški rizling, sivi pinot in renski rizling. In vse so polnili sortno. Znani so bili tudi po predikatnih vinih. Za laški rizling suhi jagodni izbor so prejeli celo platinasto medaljo (takrat regional trophy) na Decanterjevem ocenjevanju v Londonu. Tudi ledeno vino so imeli.

»A ugotovili smo, da nihče noče plačati 100 evrov za stekleničko. Konkurenca v Kanadi je huda, tam ga je zaradi klimatskih razmer veliko lažje pridelati, zato je pol cenejše. Danes imamo samo še eno desertno vino – imenuje se mystery. To je zvrst laškega rizlinga in jagodnega izbora chardonnayja. Moj cilj je bil, da vino nima več kot 70 gramov ostanka sladkorja, tako da ga lahko vsak zlahka prebavi,« pojasni Podkubovšek.

Obuditev kartuzijanskih leg modrega pinota

Z Brumcem sta se (kot partnerja sta sodelovala do pred tremi leti) znebila tudi renskega rizlinga, ker sta ugotovila, da na tisti legi ni dajal najboljših rezultatov. Posadila sta modri pinot. »Zakaj pinot? Če je bila lega dobra za kartuzijane – oni so namreč na tej legi v 12. stoletju posadili modri pinot –, bo dobra tudi za nas. Kartuzijani so namreč iz Burgundije. V samostanih pa so se v tistih časih delala najboljša vina.«

Modri pinot je hkrati sorta, ki Podkubovška najbolj fascinira. In standard zanj so, poudari, postavili v Burgundiji. »Če ima več kot 13 volumskih odstotkov alkohola, je že prepečen, kot rečemo. Izgubi namreč aromatiko, značilno za grozdje modrega pinota. Ko je postal modri pinot v ZDA po filmu Sideways (Stranpota) nenormalno priljubljen, se je tudi njegova poraba znatno povečala. Pogoje za njegovo pridelavo pa imajo samo v državi Oregon in na majhnem območju blizu San Francisca. A kaj se je zgodilo? Začeli so ga pridelovati v Kaliforniji, in to takšnega s 15 odstotki alkohola. Super narejeno, všečno vino, ampak to ni več modri pinot,« ga vse skupaj malce pojezi.

A vrnimo se v Slovenijo, na Štajersko. V kleti Sanctum so sprejeli konsenz, da bodo glavne sorte chardonnay, modri pinot in – syrah. »Posadili smo ga leta 1994 in še danes ni dovoljena sorta, kaj šele priporočena. A na naši legi daje odlične rezultate.«

Po mnenju Podkubovška tudi klimatske spremembe delajo v prid shyrahu v teh krajih. »Dnevi so vse bolj topli, noči pa ostajajo hladne. Zato v našem syrahu – v primerjavi z denimo koprskim – najdemo klinčke, beli poper in vse, kar daje hladnejša klima. Prihodnost vidim v terroirju, zato se držim načela, da sadim sorte, ki dajo na posameznih mikroklimatskih območjih najboljše rezultate.«

Največ vina izvozijo v ZDA

V kleti Sanctum danes pridelajo od 25 do 30 tisoč steklenic vina na leto. Polovico izvozijo, največ v ZDA, sledi Avstrija, začeli pa so tudi prodajo na Nizozemsko in v Belgijo.

Vina so razdeljena v dve liniji – Classic in Prestige. V vstopni liniji najdemo chardonnay, modri pinot in rose (zvrst modrega pinota in syraha), ki so zaprti z navojnim zamaškom. Podkubovšek pojasnjuje, da so to vina, ki so namenjena naročanju na kozarec. Poleg tega nima predsodkov pred navojnimi zamaški, saj denimo Avstralci s takšnimi zamaški zapirajo vina, vredna 200 dolarjev.

Modri pinot za obe liniji – tako Classic kot Prestige – zori 24 mesecev v burgundskih barikih sodarja Francoisa Ferrerja, ki na primer s sodi zalaga tudi sloviti Château de Pommard. Zanimivo pa je, kako je sogovornik prišel do teh sodov. »Moral sem poslati pet kilogramov našega laporja v Francijo. Na podlagi analize je sodar ugotovil, da za našo zemljo, ki ima veliko mineralov, niso primerni novi sodi, ampak enkrat rabljeni. Vsako leto jih dobim nekaj,« je ponosen Podkubovšek, ki za zorenje chardonnayja v liniji Prestige prav tako uporablja hrastove sode iz Burgundije.

Novost v kleti je chardonnay natura, ki fermentira z lastnimi, avtohtonimi kvasovkami in zato daje poseben pečat žičkega terroirja. Vino zori v hrastovih sodih osem mesecev in se stekleniči brez filtracije.  

Ruski predsednik kupil cel letnik modrega pinota

Poleg sortnih polnitev pridelujejo v kleti Sanctum tudi dve zvrsti modrega pinota in syraha – že omenjeni rose in my red, rdečo zvrst, ki pride iz kleti šele po petih letih. Modri pinot zori v francoskih sodih 24 mesecev, syrah pa v sodih iz slavonskega hrasta še 12 mesecev dlje. Dobro leto in pol počiva še v steklenicah.    

Kaj pa red barrel? »To je naše skrito vino, najdražje vino – čisti syrah z ene lege, ki dokazuje, da je to resnično sorta hladnih podnebij. A pridelamo ga lahko le v najboljših letnikih. Trenutno je aktualen letnik 2011. In ker ne moremo imeti red barrel vsako leto, bo postal my red najboljše, najbolj reprezentativno vino naše hiše, red barrel pa bo bolj vino za prijatelje,« pojasni Podkubovšek.

A ob bok omenjeni rdeči zvrsti sogovornik nemudoma doda še modri pinot prestige in se pohvali, da je celoten letnik 2009 tega vina odkupil urad predsednika Rusije, takrat je bil to Dmitrij Medvedjev. »Poleg naše etikete je bila na steklenicah še etiketa z emblemom urada ruskega predsednika. Zadnjič sem čistil klet in našel eno steklenico, ki je očitno ostala v kleti, ker je imela poškodovano etiketo. Kakšno vino! Zanj bi plačal 50 evrov, če bi ga lahko kje kupil.«

Če radi spremljate izbore vinarja tedna, se naročite na tedensko pismo urednika

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Klemen Mlečnik

Na ekološki kmetiji v Bukovici po Vertovčevem izročilu ustvarjata oče in sin, Valter in Klemen Mlečnik. Ja, Vertovec je priporočal od...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Martin Krapež

Vinar iz Vrhpolja pri Vipavi daje poudarek avtohtonim sortam, kot sta zelen in pinela, najbolj pa je znan po izvrstnem merlotu. Kmalu naj...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Tomaž Prinčič

Prinčičevi iz Kozane obdelujejo slabih deset hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog 40 tisoč litrov vina. Med prvimi v Brdih...