Komentar

Kolumna Primoža Lavrenčiča: Misli lokalno, deluj globalno

 
Blog Novice
28.01.2019 08:00
avtor

Kolumna Primoža Lavrenčiča: Misli lokalno, deluj globalno

Pred dnevi sem prejel vprašanje iz Londona: znani vinski pisec me sprašuje, kakšen bi lahko bil vzrok, da se na trgu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske vse več govori o Vipavi in vipavskih vinih. Kaj bi lahko bilo v ozadju, kaj kreira stil vipavskih vin? Nadalje piše, citiram: »Ali so poglavitni vzrok tla, morda burja (veter), drugi klimatski dejavniki, morda miselnost vinarjev?«

O tem vprašanju razmišljam že nekaj dni in še vedno ne vem, kaj bi odgovoril. Nimam jasnega stališča, morda natančen in jedrnat odgovor sploh ne obstaja. Morda gre za večji in prepleten sklop odgovorov. Začenši z za pridelavo dobrih vin ugodnimi naravnimi dejavniki, dokaj zanimivimi lokalnimi sortami, ki se tukaj in zdaj dobro počutijo, ugodnimi prvimi odzivi na predstavitvene nastope izpred nekaj let, prepoznanim spoštovanjem zgodovine in tradicije naših krajev, samozavestnejšim nastopanjem vipavskih vinarjev v tujini, s trenutkom dokaj naklonjenega mnenja kupcev do stila vipavskih vin …?

Ali lahko izluščimo najpomembnejši vzrok? Ali je to rezultat strateškega načrtovanja vinarjev, organizacije vinarjev, državnih in občinskih uradnikov oziroma politike? Ali zgolj začetniška sreča oziroma od boga dano?

Pišem in brišem črke in besede v slovenščini, upajoč, da najdem pravi odgovor in ga prevedenega pošljem na Otok. »Kolateralna škoda« vsega tega je današnja kolumna. Žal ne slišim vaših mnenj, morda preberem komentarje. Sam verjamem, kar sem tudi večkrat napisal, da preteklost, sedanjost in prihodnost nimajo jasne ločnice. Je zavedanje in so želje. In morda smo Vipavci skupno ujeli val pozitivnega zavedanja tradicije in imamo vsaj približno enake želje. Kje smo bili, kje smo, kam želimo.

Vipavci, širše tudi vsi slovenski vinarji, smo samim sebi največji problem, a hkrati edina rešitev. Dokler me bodo kolegi vinarji, sicer zelo osamljeni primeri, pri kavi spraševali, zakaj, hudiča, se v javni lokalni vinoteki proda več moje blagovne znamke kot njihove, zakaj tujci večinoma sprašujejo po »nekaterih« blagovnih znamkah in ne po njihovi ter zakaj tuji novinarji objavljajo »nekatera« vina in ne njihova, bomo bližje trditvi, da smo samim sebi problem!

 

Primož Lavrenčič s Posestva Burja v Zgornji Vipavski dolini je eden tistih vinarjev, ki znajo poleg dobrega vina tudi brez dlake na jeziku in artikulirano povedati, kaj vse je z državo narobe, da si kmetje čedalje teže režejo vsakdanji kruh. Po končanem študiju agronomije se je zaposlil kot strokovni sodelavec na ljubljanski biotehniški fakulteti. Zatem se je odpravil v italijanski Videm na podiplomski študij in nato kot raziskovalec pristal na Kmetijskem inštitutu Slovenije ter pozneje na novogoriški univerzi, kjer je bil tudi predavatelj. Leta 2008 se je razšel z očetom in bratom, torej z vinsko blagovno znamko Sutor, in zasnoval svojo – Burja.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.