Komentar

Kolumna Guillauma Antalicka: Prihodnost slovenskega vinarstva

 
Blog Novice
04.02.2019 08:00
avtor

Kolumna Guillauma Antalicka: Prihodnost slovenskega vinarstva

Slovenski vinarji pridelujejo čedalje kakovostnejša vina, ki so svetovno merljiva z najbolj znanimi primerki starega in novega vinskega sveta. Prav tako je slovenska vinska skupnost, ali pa vsaj posamezniki, naredila korak proti mednarodni prepoznavnosti. Vendar tega napredka ne smemo videti le kot dosežek in končni cilj, temveč predvsem kot enega izmed številnih korakov proti svetlejši prihodnosti.

Z le 16 tisoč hektarjev zasajenih vinogradov (v primerjavi s 120 tisoč hektarji samo v Bordeauxu) bi morali slovenski vinarji zmanjšati število sort na tiste, ki so najuspešnejše v njihovem terroirju. Prav tako predlagam, da se osredotočimo na pridelavo kakovostnega in visokokakovostnega vina z višjo dodano vrednostjo in da zmanjšujemo obseg pridelave in prodaje cenejšega, odprtega namiznega vina. 

Zaradi slovenske topografije in majhnosti vinskega sektorja smo pač na svetovni ravni cenovno nekonkurenčni v segmentu odprtih vin. V vseh evropskih državah z dolgo vinsko tradicijo se splošna poraba vina zmanjšuje, medtem ko postajajo porabniki čedalje bolje vinsko izobraženi in več pozornosti namenjajo njegovi kakovosti. Mislim, da tukaj slovenski vinopivci niso nikakršna izjema.

Sodobni potrošnik ne želi samo popiti kozarec vina, temveč pričakuje resnično doživetje ne glede na njegovo vinsko strokovnost. Vina morajo biti skladna, vendar morajo pokazati tudi minimalne značilnost terroirja oziroma individualnosti, kakor sem pisal v prejšnji kolumni. Vinarske prakse so ponovljive in jih uporabljajo po vsem svetu, medtem ko je terroir unikaten v vsaki regiji, včasih celo v posameznem vinograd.

Terroir je bil pomemben vektor za gospodarski razvoj številnih vinskih regij po svetu, saj ponuja visokokakovostno, unikatno vino in gastronomijo z močno regionalno identiteto, ki jo  najpomembneje! potrošnik zlahka prepozna. Zakaj ne bi uporabili tega pristopa v Sloveniji? Možnosti so, moramo le razumeti našo regionalnost in unikatnost. K hitrejšemu doseganju tega cilja bi pripomoglo večje število vinarjev z vpogledom v tuje uspešne vinorodne regije in njihove strategije trženja.  

Tudi gostinstvo bi moralo prispevati svoj delež k nadaljnji uspešnosti slovenskega vinarstva. Slovenska gastronomska scena je v zadnjem desetletju neverjetno zrasla s čedalje več restavracijami, ki ponujajo gastronomske, skoraj umetniške jedi, vredne Michelinovih zvezdic. Vendar sta žal vse prevečkrat postrežba in raven vinske izobrazbe strežnega osebja še vedno daleč od standardov, ki smo jih vajeni iz tujine.

Sommelierji oziroma odgovorni za vinske karte bi morali biti radovednejši in ustvarjalnejši, da bi sestavili raznoliko in unikatno vinsko ponudbo, ki bi bila bolj reprezentativna za vse vinske regije Slovenije ter bi presenetila in ponudila nekaj novega še tako zahtevnemu vinskemu pivcu. Primorska in še posebno Goriška brda bodo nedvomno še dolgo ostala vodilna vinska regija v Sloveniji, toda stvari se hitro premikajo tudi drugje. V številnih državah je raznolikost in dinamičnost vinske karte postala zelo pomemben kriterij za presojo kakovosti restavracij in tukaj Slovenija ne bo izjema. 

Verjetno najpomembnejši korak k nadaljnji prepoznavnosti slovenskih vin in Slovenije kot vinske dežele v svetu bi bila ustanovitev odbora oziroma državnega telesa za vino, po zgledu drugih vinskih držav. Namen uradnega vinskega telesa bi bila optimizacija in koordinacija promocije slovenskih vin na domačem in mednarodnem trgu. Morda bi bilo nekoč v daljni, svetli prihodnosti to vinogradniško-vinarsko telo sposobno tudi financiranja raziskav na tem področju, kakor je praksa v najuspešnejših vinskih državah, kjer vlagajo milijone v raziskovalno dejavnost.

Če si majhen, moraš biti strukturiran tako, da si učinkovit. Če je to uspelo Hrvatom in Makedoncem, da ne govorimo o uspešnosti avstrijskega marketinškega telesa, zakaj mi tega ne bi zmogli? Verjamem pa, da bi pobuda morala priti od pridelovalcev, ki bi bili pripravljeni prispevati k promociji in pokazati željo po skupnem nastopu. Nato bi bila potrebna vladna organizacijska in finančna pomoč. Čas je, da slovenski vinarji v tej kolektivni promociji postanejo proaktivni, da si vsi ustvarimo svetlejšo prihodnost.

 

Guillaume Antalick kot mednarodni strokovnjak za enologijo in senzoriko vina poskuša razumeti vpliv naravnih procesov ter tehnologij pridelave grozdja in vina na slog vina. Študiral je na univerzah v Bordeauxu in Orléansu (Francija). Doktoriral je leta 2010 na Inštitutu za znanosti o trti in vinu (ISVV) na Univerzi v Bordeauxu. Po zaključku doktorskega študija je Guillaume nekaj let pridobival izkušnje na Inštitutu za biotehnologijo vina na Univerzi v Stellenboschu (Južna Afrika), zatem pa tudi v Avstraliji. V Sloveniji je od leta 2016, ko se je pridružil ekipi Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici. Obenem je tudi docent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, kjer študentom redno predaja svoja teoretična kot tudi praktična znanja.  

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.