Šesti Salon penečih vin v ljubljanskem hotelu Slon

 
Članek Novice
06.02.2019 15:01
avtor

Šesti Salon penečih vin v ljubljanskem hotelu Slon

S čarobnim svetom iskrivih mehurčkov v podjetju RadoSt začenjajo dogajanja na letošnji ljubljanski vinski sceni. Del salona, na katerem se bo predstavilo več kot 40 vinarjev, bo namenjen ponudbi izbrane kulinarike.
Šesti Salon penečih vin v ljubljanskem hotelu Slon

Šesti Salon penečih vin Ljubljana, ki je del mednarodne mreže Salon of Sparkling Wines, bo v petek, 15. februarja, med 15. in 21. uro na atraktivni lokaciji v srcu prestolnice – tokrat prvič v hotelu Slon. Ta po besedah organizatorjev ponuja odlične razmere za predstavljanje penečih se vin na najvišji ravni in je obenem atraktiven in zanimiv za (domače in tuje) obiskovalce.

Na salonu, s katerim v podjetju RadoSt začenjajo dogajanja na letošnji ljubljanski vinski sceni, se bo predstavilo več kot 40 vinarjev. Del salona bo namenjen ponudbi izbrane kulinarike, ki se odlično druži s penečimi se vini. Sestavni del salona bodo tradicionalno tudi tri vodene degustacije in veliko mednarodno ocenjevanje penečih se vin.

Na ocenjevanju sta slavili kleti Istenič in Kauran

Število penečih se vin in število vinarjev, ki imajo v svojem portfelju taka vina, se v zadnjih letih vztrajno povečuje, zato so se organizatorji letos odločili, da dosedanji model ocenjevanja nadgradijo tako, da omogočijo udeležbo na ocenjevanju vsem vinarjem – tudi tistim, ki se ne bodo predstavili na nobenem od salonov. »S tem, ko smo ocenjevanje odprli tudi nesalonskim vinarjem, smo dobili večji nabor penečih se vin in s tem tudi širši pregled nad razmerami na področju penečih se vin. Zato smo ocenjevanje nadgradili tudi z razpravo o trendih na slovenski in hrvaški vinski sceni,« je povedala Nina Levičnik iz podjetja RadoSt.  

Ocenjevanje šestega salona penečih se vin je potekalo v ponedeljek na posestvu Istenič na Bizeljskem, rezultati pa so že znani. Dve devetčlanski slovensko-hrvaški komisiji, ki sta bili sestavljeni iz vinarjev, enologov, sommelierjev, degustatorjev in vinskih novinarjev, sta preverili 105 mehurčkastih vzorcev. Pod poveljstvom dveh predsednikov komisij, enologinje Darje Bovha in hrvaškega enologa Franja Francema, je padla odločitev, da je najboljše peneče se vino med belimi victoria, letnik 2012, iz kleti Kauran. Sledita mu neletniška zlata radgonska penina selection iz kleti Radgonske gorice in prav tako neletniška semiška penina barrique iz kleti Semiška penina. 

V kategoriji rosé penečih se vin je slavila penina gourmet rosé (2015) iz kleti Istenič. Drugo in tretje mesto med najvišje ocenjenimi vini 6. Salona penečih vin Ljubljana sta si razdelila konjiška penina rosé iz kleti Zlati grič in joker zara iz kleti Kozinc. Obe peneči se vini sta neletniški.

Potrebna bo tipizacija penečih se vin po vzoru Šampanje

Ocenjevanju je sledila razprava o trendih na peneči se sceni, v kateri so ocenjevalci, opazovalci in organizatorji poskusili orisati trenutni položaj v Sloveniji in Hrvaški ob zavedanju, da ni uradnih podatkov niti za pridelavo niti za porabo penečih se vin. Enolog Dušan Brejc, dolgoletni direktor Vinske družbe Slovenije, je povedal, da poraba penečih se vin v Sloveniji stalno raste vse od leta 2006. Vzporedno s porabo raste tudi pridelava, svoje pa prispeva tudi rast uvoza penečih se vin.

»V številkah to pomeni, da je od leta 2006 poraba zrasla s treh na deset odstotkov. Ob odsotnosti uradnih podatkov se moramo zadovoljiti samo z oceno proizvodnje, ki naj bi v Sloveniji znašala okoli dva milijona steklenic, na Hrvaškem pa pol manj,« je poudaril Brejc. Hrvaški enolog Franjo Francem pa je dodal, da se poraba penečih se vin v svetovnem merilu giblje okoli šestih odstotkov in še raste. Narašča predvsem poraba lažjih in enostavnih penečih se vin na eni strani, na drugi pa razred prestižnih penečih se vin.

Sommelierji so si bili edini, da je danes precej lažje prodati peneče se vino kot pred leti in da je čedalje več mladih, ki želijo peneča se vina. Zavedajo pa se, da bo treba vložiti še veliko truda v izobraževanje – tako tistih, ki so v prodaji, kakor tudi preostalih. 

Sodelujoči v razpravi so sklenili, da je za prepoznavnost (slovenskih in hrvaških) penečih se vin v svetu nujno potrebna tipizacija penečih se vin po vzoru Šampanje, Franciacorte ali Avstrije in močnejši skupni marketing združenj vinarjev in/ali regij.

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Na ekskurziji pri Luki Koširju

V Šentjoštu nad Horjulom smo se sprehajali po travnikih ter si ogledali račjo farmo in njive, s katerih se oskrbuje gostilna Grič chefa...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Z barko v vinsko klet: devet predlogov jadranskih vinskih kleti

Če križarite po Jadranu in je barka vaše edino prevozno sredstvo, si poglejte, katere dobre vinske kleti so tik ob obali.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako nastane vino: zakaj v Sloveniji ne moremo pridelati šampanjca?

Šampanjci so peneča se vina iz francoske pokrajine Šampanje, tako kot iz Italije prihaja prosecco, iz Nemčije sekt, v Španiji pa...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Mnogoboj v Čompi: Tokrat se bomo družili z najboljšimi slovenskimi jantarnimi vini

Pri spletnem mestu O vinu pri Čompi pripravljamo soočenje najboljših maceriranih belih vin iz Vinskega vodnika 2018, seveda skupaj z...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Druženje v kleti, kjer zorijo modri pinoti

Slovenija se letos prvič pridružuje praznovanju mednarodnega dneva, posvečenega sorti modri pinot. Dogodek bo v soboto, 17. avgusta, na...