Vipavska klet se je dvignila kot feniks iz pepela

 
Članek Reportaža
14.02.2019 08:00
avtor

Vipavska klet se je dvignila kot feniks iz pepela

Direktor kleti Vipava 1894 Jakob Blaschitz veliko stavi na vina višjega razreda, ki bodo šele prišla na trg. Pri tem ima v mislih tudi izvoz, ki za zdaj pomeni deset odstotkov prodaje, v prihodnje pa nameravajo na tuje prodati od 25 do 30 odstotkov vina.
Vipavska klet se je dvignila kot feniks iz pepela
Z leve: vodja vinogradniške proizvodnje Marko Benčina, direktor kleti Vipava 1894 Jakob Blaschitz in vodja kleti Monika Kosmač.
Foto: Aleš Beno

Za vinogradništvo v Vipavski dolini je bilo prelomno leto 1894, ko so vipavski vinogradniki ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Zgodovina te zadruge je zelo pestra, saj je preživela kar dve svetovni vojni in italijansko okupacijo. V teh burnih časih je zadruga poslovala nepretrgoma.

A ko govorimo o kleti Vipava 1894 ne moremo mimo kalvarije, ki jo je ta nekoč največja slovenska vinska klet preživljala zadnje desetletje. Vrhunec težav se je zgodil pod ukrajinskimi lastniki, ki vanjo niso vlagali in niso imeli jasnega koncepta razvoja. Ker so delavci ostajali brez plač, je šla družba v stečaj. Pred letom in pol so v zgodbo vstopili novi avstrijski lastniki, ki so klet kupili na dražbi po izklicni ceni 2,4 milijona evrov.

Nakupu je botrovala perspektiva Vipavske doline

»Klet smo poskušali kupiti že leta 2013, a se ni izšlo in slaba banka jo je takrat prodala Ukrajincem. V drugo smo bili uspešni in klet kupili leta 2017 tik pred trgatvijo, ki smo jo na hitro organizirali in uspešno spravili pod streho. Potrgali smo lepo količino grozdja – dobra dva milijona kilogramov –, kar je veliko glede na to, da so leto poprej pobrali vsega 650 tisoč kilogramov,« razloži direktor vipavske kleti Jakob Blaschitz, ki je doma v okolici Beljaka na avstrijskem Koroškem.

Blaschitz prihaja iz bančnih vod. Edina povezava, ki jo je imel z vinom do prihoda v vipavsko klet, je bila ta, pravi, da je rad zvrnil kupico ali dve dobre kapljice. »Vinski biznis je čisto nekaj drugega. Bančni sistem mora biti urejen, eksakten, pri vinskem poslu pa se je treba ves čas prilagajati, predvsem zaradi vremenskih razmer, saj ne veš, kaj bo vsaka nova letina prinesla. Bolj moraš biti fleksibilen in inovativen, kar dela panogo zelo zanimivo,« poudari Blaschitz, ki se iz Beljaka vsak teden vozi na delovno mesto v Vipavo, kjer preživi tri ali štiri dni.

Lastnika kleti Vipava 1894 sta Michael Blaschitz, brat našega sogovornika, in vinar Hannes Sabathi, ki je doma na avstrijskem Štajerskem, streljaj od mejnega prehoda Šentilj, kjer v domači kleti pridela okrog 500 tisoč steklenic vina na leto. Sabathi je tudi glavni enolog v vipavski kleti in bedi nad vsemi procesi pridelave grozdja in vina.

Razloga za prevzem kleti sta bila po besedah Jakoba Blaschitza dva: strast do vina in posel kot tak. »Ko smo videli, da je klet naprodaj, smo zagrabili. Regija je zelo dobra, znana po kakovostnem grozdju in vinu. Gre za povsem drugo zgodbo kot na Štajerskem, kjer vina prideluje Hannes Sabathi. Ker gre za dva povsem različna koncepta, je to zanj tudi velik izziv. Vsi pa vidimo veliko perspektivo v vipavski regiji,« pojasni direktor vipavske kleti.

Za klet dela 330 kooperantov

Na Vipavskem so vinsko trto nekdaj gojili kot obrobno kulturo, na njivah v ravnini, ob kolih, vrbah, murvah in drugem drevju, na terasah nagnjenih pobočij. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so začeli obnovo plantažnega vinograda v Biljenskih gričih. Ti terasasti nasadi so bili – poleg nasadov v Črnem Kalu – dolga leta edini večji vinogradniški nasadi v Sloveniji, saj obsegajo kar 240 hektarjev površine. 

Ker je zaradi vsem znanih težav Agroind nehal plačevati najemnino skladu kmetijskih zemljišč, je ta odpovedal pogodbo. Kljub naporom novih lastnikov, da bi pogodbo obnovili, so v čudnih okoliščinah ostali praznih rok. Najboljše lege so vzeli v najem razni družinski vinogradniki, preostanek pa je ostal neobdelan in zaraščen.

Tako vipavska klet nima »svojih« vinogradov, temveč se zanaša zgolj na kooperante. Teh je trenutno okrog 330, obdelujejo pa približno 500 hektarjev vinogradov. Ali bodo novi lastniki v prihodnje računali še na več pridnih vipavskih rok, bo odvisno od trga oziroma povpraševanja. Seveda pa so časi, ko je vipavska klet pridelala tudi do 10 milijonov litrov vina na leto, za vedno minili. Lani so pridelali 3,5 milijona litrov vina, medtem ko je cilj Blaschitza in ekipe priti do največ 4,5 milijona litrov.

Revitalizirana linija Lanthieri

Medtem ko je vipavska klet v zadnjih letih na trgu ponujala le belo in črno linijo, ki je namenjena prodaji v trgovinah, so lansko jesen predstavili revitalizirano linijo Lanthieri z retro etiketami in steklenimi zamaški. V njej od belih sort najdemo pinelo, zelen, malvazijo, sauvignon, sivi pinot in chardonnay, kmalu pa se jim bo pridružil še rumeni muškat. Rdeče sorte pa zastopajo merlot, cabernet sauvignon, barbera ter zvrst merlota in caberneta.  

Po besedah vodje kleti, enologinje Monike Kosmač, ki je v kleti zaposlena že 28 let, je bela etiketa zamenjala nekdanjo linijo Ventus, črna etiketa je danes na ravni nekdanjega Lanthierija, stara nova linija Lanthieri pa premore še malo boljša vina kot nekoč.

Pinela, zelen in sauvignon zorijo izključno v posodah iz nerjavnega jekla (inoks), malvazija kombinirano v lesu in inoksu, medtem ko chardonnay in sivi pinot počivata eno leto izključno v 500-litrskih sodih. Rdeče sorte zorijo v barikih (225 litrov) in v 800-litrskih sodih, od enega do dveh let.

»A v vinarstvu se ne moremo več oklepati receptov, biti moramo prilagodljivi in tehnološke postopke prilagajati razmeram, ki nam jih narava v posameznem letniku narekuje. Včasih paše več lesa, včasih več inoksa. A najpomembneje je, da se sledi ideji, kako vino osnovati in kaj z vinom povedati. V naši kleti želimo zajeti značilnost sorte, regije in vinorodne lege in njih vplive jasno izraziti. Smo navsezadnje le zadnji del igre narave, odvisni od tega, kaj nam septembra ponudi,« pojasni enolog Marko Benčina, vodja vinogradniške proizvodnje, ki se je ekipi pridružil lansko poletje. 

Vipavske terase – zgodba zase

Pripravljajo pa v kleti Vipava 1894 še nadgradnjo linije Lanthieri, ki bo označena z napisom Z vipavskih teras. To bodo vina iz grozdja s terasastih vinogradov, torej z višjih leg, medtem ko bo v običajni liniji Lanthieri grozdje iz nižinskih vinogradov. Nabor sort bo enak kot v liniji Lanthieri. Pinela in zelen zorita v inoksu, preostale sorte pa v lesu. Pridelana pa bodo z nekoliko daljšo maceracijo kot tista v običajni liniji Lanthieri in tudi v sodih bodo zorela dlje časa, zato bodo tudi v tem pogledu bolj kompleksna.

»V vinogradih, ki dajejo vino za linijo Z vipavskih teras, sta pomembna elementa predvsem obremenitev in vzgoja trt. Vinogradnikom sicer nismo določili količine, ki jo po trti lahko pridelajo, ampak pričakujemo primerno razmerje med rastjo in rodnostjo,« je jasen Benčina, ki je takoj po nastopu nove službe lansko poletje pregledal in popisal več kot 300 vinogradov.

Obiskal je tudi vinogradnike, ki obdelujejo vinograde na posebnih legah, ter se z njimi dogovoril o podrobnostih in pričakovani kakovosti grozdja. »Klet je potrebovala aktivno delo z vinogradniki. Tudi prej so se sicer dajale usmeritve v vinogradih, ampak dokler ne greš na teren, dokler nisi v stiku z ljudmi, vidiš grozdje šele, ko pride v klet. Na zadnji trgatvi smo prvič nekaj grozdja tudi zavrnili, ker žal ni bilo primerne kakovosti. Včasih pa je bila zadruga večinski lastnik Agroinda, zato je bilo težko zavrniti pridelek, četudi je bil slab,« pravi Kosmačeva in poudarja: »Zdaj se kmetom že vnaprej pove, kaj bi radi. Ta komunikacija je zelo pomembna in potrebna. Bistvo je, da vsi skupaj razumemo pomen kakovostnega grozdja za obstoj in nadaljevanje dela vipavske kleti.«

Izvoz je treba postaviti na nove temelje

Direktor kleti Jakob Blaschitz veliko stavi na vina višjega razreda, ki bodo šele prišla na trg. Ta naj bi, ko bodo v polnem zagonu, pomenila četrtino produkcije. Zato tudi vlagajo v sode. Lani so kupili nove barike in 500-litrske sode v vrednosti sto tisoč evrov, leto poprej so odšteli 70 tisočakov, kar nekaj denarja bodo za les namenili tudi letos.

»Kar dosti vlagamo, saj je to potrebno, če želimo z novimi linijami prodreti v razred višje kakovosti. Z osnovnim programom smo zelo močni, visoka kakovost pa je manjkala in to zdaj dopolnjujemo. Doslej smo skupaj z nakupom vložili približno 3,2 milijona evrov, treba pa bo odšteti še dober milijon, predvsem v infrastrukturo, zaloge in sode,« pove direktor kleti.

Ko govori o prodoru z vini višjega razreda, ima v mislih tudi izvoz. Ta zdaj pomeni deset odstotkov prodaje, srednjeročno pa nameravajo na tuje prodati od 25 do 30 odstotkov vsega vina. Trenutno največ izvozijo v Nemčijo, začeli so poslovati tudi s Kitajsko, Japonsko in Veliko Britanijo. Kot prihodnje trge Blaschitz omenja še Norveško, Finsko in ZDA.

A zaveda se, da je treba postaviti nove temelje, saj vipavska klet nikoli ni slovela kot velika izvoznica. To potrdi tudi Kosmačeva: »Resda smo v najboljših letih izvozili do 30 odstotkov, vendar smo na trgih, kjer nismo dosegali dovolj visoke cene, sodelovanje raje končali. Obdobje velikih letin in presežkov vina je v preteklosti imelo za posledico prodajo po prenizkih cenah in v takih razmerah ni razvoja kleti in kmetje ne morejo dobiti primerno plačanega grozdja. Za pridobitev novih trgov bo treba vložiti veliko truda in aktivnosti, morali pa bomo biti tudi prepričljivi – tako s tistim, kar je v steklenici, kot s tistim, kar je nalepljeno nanjo.«

Če vas zanimajo zgodbe o vinu in vinarjih, se naročite na tedensko pismo urednika.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Mateja Gravner: Želeni rezultat v vinogradih je botritis

Pogovarjali smo se z Matejo Gravner, ki v zadnjih letih pomeni most med slavno kletjo iz Oslavja in njenim občinstvom.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice V Čompi s slovenskimi rdečimi velikani

Pri spletnem mestu O vinu pripravljamo dogodek z naslovom "10 veličastnih rdečin na slepo", na katerem se bomo v Okrepčevalnici Čompa...

VINO
Novice
Robert Gorjak Novice Vino tedna: Modra frankinja 2017, Kobal Wines

Elegantna haloška kraljica.

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža Kulinarični dogodek leta v Sloveniji navdušil svetovne zvezdnike

Po velikem uspehu štiridnevnega Evropskega simpozija hrane, ki je potekal v Ljubljani in na Krvavcu, so organizatorji in udeleženci že...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano San Rocco: Avtentično istrsko doživetje

Mladi istrski chef Teo Fernetich iz restavracije San Rocco pravi, da je bil ključ do njihovega uspeha negovanje tradicionalne istrske...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Modra frankinja je modri pinot vzhodne Evrope

O modri frankinji, slovenski rdeči sorti prihodnosti, smo se pogovarjali s strokovnjakoma Katjo Šuklje in Guillaumom Antalickom.

VINO
Tema
Vanja Alič Tema Pét-nat osvojil ljubitelje penečih se vin

V svetu so čedalje bolj priljubljena peneča se vina, pridelana po metodi pét-nat, ki je okrajšava za francoski izraz pétillant naturel...