Komentar

Kolumna Martina Gruzovina: Poreklo ali kakovost?

 
Blog Novice
18.02.2019 08:00
avtor

Kolumna Martina Gruzovina: Poreklo ali kakovost?

V zadnjem času se večkrat sprašujem, ali ni morda zakon o vinu zrel za kakšno prevetritev ali modernizacijo. Zakon kot tak sicer daje dober okvir vinski panogi. V njem je lepo opredeljeno, kje so lahko vinogradi, kakšen je trsni izbor, pridelava grozdja, predelava vina ter kakšne kategorije vina lahko pridelamo in dajemo v promet.

Opredeljeni so označevanje, promet z vinom in zelo natančno kazni za kršilce. Jasno, živimo v državi, v kateri je palica vedno za vogalom. Zakon med drugim razvršča vina glede na strokovno organoleptično oceno v razrede, in sicer vrhunsko, kakovostno, deželno oziroma namizno.

Kaj to pomeni v praksi? Na zavodu za kmetijstvo uradna komisija v skladu s pravilnikom izvede ocene vina po 20-točkovnem sistemu. Vina, ki dosežejo več kot 18,1 točke, spadajo v razred vrhunskih, nad 16,1 točke so kakovostna vina, nad 14,1 pa deželna. Pri tem je navedba ožjega pridelovalnega območja (lega, vinorodni okoliš) dovoljena zgolj za vrhunsko vino in kakovostno vino. In ravno tu je zame srž problema …

Poglejmo to na imaginarnem primeru: Lojze je majhen vinar z izvrstno lego nekje v Brdih. Grozdje, iz katerega prideluje vino, je do zadnje jagode iz lastnega vinograda. V njem so trte obdelane zgledno, obremenitev minimalna, kmetuje ekološko, trajnostno. Odločil se je za tradicionalno pridelavo bliže postopkom svojih prednikov, zato prideluje tudi bela vina s podaljšano maceracijo, tako imenovana oranžna vina.

Izogiba se enološkim sredstvom in svojih vin ne filtrira. Zato so vedno nekoliko motna, tanična, zagoltna, aromatike pa kompleksne brez značilnih izstopajočih zaznav svežih vin. Zaradi navedenega njegova vina le stežka dobijo na ocenjevanju oceno kakovostno vino in s tem možnost deklaracije porekla na etiketi.

Namesto lege svojega vinograda oziroma vinorodnega okoliša Lojze  – sicer doma in v tujini uveljavljen in spoštovan vinar – napiše le deželno vino, vinorodna dežela Primorska. Njegova vina se prodajajo v najboljših restavracijah po svetu, povpraševanje po njih je večje od ponudbe.   

Kaj je v tem zame spornega?

Namesto da bi Lojzetova vina ponosno nosila na etiketi oznako porekla, Goriška brda, lega XY, so deklarirana zgolj kot deželno vino. Namesto da bi široko po svetu pomagala k prepoznavnosti njegove regije, se Lojze prebija zgolj z močjo svoje lastne blagovne znamke.

Tu ne govorim o vinih z napako ali pomanjkljivostjo, ki ne sodijo na trg, ampak zgolj o vinih, ki so drugačna in kot taka po pravilniku prizadeta. Morda njegova vina v skladu s pravilnikom res nimajo ustrezne kakovosti, a poreklo imajo edinstveno. Zakaj ga ne sme imenovati?     

 

Martin Gruzovin skrbi za prodajo v biodinamični kleti Guerila iz Vipavske doline. Po poklicu diplomirani organizator menedžer se je v vinskem svetu znašel skoraj po naključju. Leta 2009 je lagodno službo pri takrat največjem slovenskem trgovcu zamenjal za popolnoma novo zgodbo v vinski branži. Vino ga je popolnoma prevzelo in postalo njegov način življenja. Danes je sommelier tretje stopnje in aktualni državni prvak v sommelierstvu. V redkem prostem času je strasten ribič in rekreativni športnik.   

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.