Komentar

Kolumna Primoža Lavrenčiča: Spremembe

 
Blog Novice
18.03.2019 09:18
avtor

Kolumna Primoža Lavrenčiča: Spremembe

Dogaja se! Nov veter je zavel po vinarskih in vinarsko-turističnih krogih. Za naš posel, za naš način življenja ter za naše storitve in pridelke se začenjajo zanimati tudi zunanje osebe, take in drugačne. 

Nekateri bi želeli vlagati, nekateri zgolj uživati, spremeniti svoj življenjski slog za vedno ali vsaj ob koncih tedna. Tudi običajni, nekdaj zgolj kupci vina se množijo; tako tisti, ki vzamejo steklenico ali dve, kot veliki poklicni zastopniki oziroma distributerji.

Ob takem pozitivnem dogajanju okrog nas bi se morali vprašati, ali mi kot vinarska in turistična panoga sledimo spremembam in opravljamo domače naloge? Prejšnji teden se je gospod Brejc (direktor Vinske družbe Slovenije, op. ur.) na teh straneh razpisal o zakonu o vinu ter podzakonskih aktih in uredbah: en zakon – Zvin, 18 pravilnikov in uredb, šest krovnih evropskih, skupaj za kakšnih 550 strani branja. Preveč? Tudi sam ugotavlja dobre in slabe lastnosti zakona in zaključuje, da so spremembe nujne, predvsem pri definiciji avtentičnosti.

Dejstvo je namreč, da je zakon izgubil stik z živahnim dogajanjem na svetovnem vinskem prizorišču, predvsem pri pogledih mlajših alternativnih kupcev kozmopolitskega pogleda. Kakšno doživetje želi nova generacija ob požirku vina? Okej, del generacije? Kaj jim pomeni pristnost?

Zakon je pač ostal zabetoniran v statični zaščiti geografskega porekla vina. Glavna vloga krovnega zakona naj bo zaščita geografskega izvora in zdravstvena neoporečnost vina! In kontrole naj bodo natančne in dosledne, kazni vzgojne.

Ampak poleg dveh temeljnih funkcij bi lahko v duhu modernega časa in odprtega duha zakonu dodali širino, zakonsko zajeli raznolikost izražanja vina kot avtorskega dela vinarja in teritorija. Pogledali bi lahko tudi čez planke in zakonsko dopuščali (in kontrolirali) stilske raznolikosti. Ne pa poskušali z zakonom o vinu ukalupljati stil vina v vzorce generacije 1950–1960.

Zakonsko ukalupljanje in omejevanje izraznosti je škodljivo za vse, če že ni na meji državne cenzure. Recimo, da moji prijatelji, bend Elvis Jackson, dobijo povabilo na svetovno turnejo, itak so ga že. Ministrstvo za kulturo pa jim na podlagi zakona XY prepove odhod in izvajanje tovrstne glasbe, češ da je edina avtentična glasba v Republiki Sloveniji narodno-zabavna. Si predstavljate? 

 

Primož Lavrenčič s Posestva Burja v Zgornji Vipavski dolini je eden tistih vinarjev, ki znajo poleg dobrega vina tudi brez dlake na jeziku in artikulirano povedati, kaj vse je z državo narobe, da si kmetje čedalje teže režejo vsakdanji kruh. Po končanem študiju agronomije se je zaposlil kot strokovni sodelavec na ljubljanski biotehniški fakulteti. Zatem se je odpravil v italijanski Videm na podiplomski študij in nato kot raziskovalec pristal na Kmetijskem inštitutu Slovenije ter pozneje na novogoriški univerzi, kjer je bil tudi predavatelj. Leta 2008 se je razšel z očetom in bratom, torej z vinsko blagovno znamko Sutor, in zasnoval svojo – Burja.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.