7 modrih frankinj za prihodnost

 
Članek Novice
05.12.2016 17:05
avtor

7 modrih frankinj za prihodnost

Vrzite oko na modre frankinje iz Vinskega vodnika 2016 in njihove opise.
7 modrih frankinj za prihodnost

Potem ko so nemški strokovnjaki za trsničarstvo in genetiko razveselili slovensko javnost z razkritjem, da sta modra frankinja in portugalka izvorno slovenski sorti, smo pokukali v naš Vinski vodnik 2016. Portugalka je namenjena bolj kot ne lokalni porabi in ne sodi v kategorijo "resnih" vin, zato nam vinarji niso poslali niti enega vzorca. Ponujajo jo namreč večinoma kot novo ali mlado vino (beaujolais) oziroma jo uporabljajo kot dodatek raznim zvrstem.

Z modro frankinjo je precej drugače, saj je pomembna regionalna (srednjeevropska) sorta. Toda v Sloveniji jo v največji meri pridelujejo v vinorodni deželi Posavje, od koder smo prejeli najmanj vzorcev, velik delež frankinje pa žal – namesto da bi se iz nje pridelalo sortno vino – še vedno konča v cvičku. Upamo in verjamemo, da bo po razkritju nemških znanstvenikov, zlasti če se bodo njihova dognanja potrdila s še kakšno raziskavo, delež sortno pridelane modre frankinje povečal tudi na Dolenjskem, saj je vse drugače, če se neguje svojo in ne tujo sorto.

Modra frankinja mačkovci, 2011, Marof (Prekmurje)

Barva je globlja rubinasta. Cvetica je pikantna, kot se za modro frankinjo spodobi. Črni poper, fin les, melone, cedra, čokolada in obilica temno rdečih in črnih sadežev. Zrelo! Čas je na njegovi strani. V ustih je zrelo, suho, krepko, z obilico taninov, ki se še mehčajo. Intenzivnega kompleksnega okusa. Več.

Modra frankinja, 2011, Šturm (Bela krajina)

Barva je neprosojna rubinasta z vijoličnimi odtenki. Cvetica je dozorela, umirjena. Pikantna nota še vedno pove, o kateri sorti je govor, sicer najdemo še črne sadeže, kanček lesa. V ustih je suho, krepkejše, kisline so zrele, ukročene, polnejšega, izdatnega okusa. Več.

Modra frankinja prestige, 2009, Klet Krško (Bizeljsko-Sremič)

Barva je globoka rubinasta. Cvetica je intenzivna, dozorela, po dimu, lesu, usnju, zemlji, prezrelih rdečih sadežih. V ustih je suha, kisline prijetno visoke, tanini nižji zmehčani, karakter v ustih manj intenziven, pookus sledi ustom. Lepo usklajena modra frankinja, ki se počasi poslavlja. Več.

Modra frankinja ZGP, 2011, Frelih (Dolenjska)

Barva je globlja, po petih letih presenetljivo rubinast, brez odtenka granatnih barv. No, cvetica takoj razkrije, da gre za dozorelo vino, saj terciarne arome po podrasti, šampinjonih, dimu ter malce po katranu prevladajo nad sadnostjo. V ustih je zelo suha, nekoliko adstringentno, taninov je kar veliko za modro frankinjo. Več.

Modra frankinja premium, 2015, Zajc (Dolenjska)

Barva je globlja, še malce vijolična. Cvetica je zelo mladostna, sadna (jagode, banane, rdeče jagodičevje) ter poprasto pikantna z lepo koncentracijo. V ustih je suho, tanini zaznavni, kisline višje, telo lažje. Intenzivnost v ustih malce popusti, pookus je krajši, čist. Lepo urejena modra frankinja, ki igra na note mladosti. Več.

Modra frankinja, 2015, Šturm (Bela krajina)

Neprosojne vijolične barve. Cvetica je srednje poudarjena, mladostna, pikantna, po črnem popru, zrelih črnih sadežih. Dokaj pestro na nosu. V ustih je suha, z višjimi zrelimi kislinami, malček trpkasto, lažjega do srednjega telesa s srednje dolgim zaključkom. Lepa dobra enostavnejša frankinja za med tednom. Več.

Vrbanjka, 2013, Šuklje (Bela krajina)

Barva je srednje globoka rubinasta. Cvetica srednje poudarjena, zelo sadna, jagode, maline, ter malček pikantna, lepo urejena. V ustih je suha, lažja, morda nekoliko enostavnejša, brez večje kompleksnosti, krajša, zato pa lepo postavljena, skladna urejena modra frankinja, ki lepo izrazi svoj značaj. Več.

Preberite tudi: Smo se prehitro veselili? Je modra frankinja res avtohtona slovenska sorta?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Ferdinand z najboljšimi »Parkerjevimi« ocenami za slovenska bela vina

Wine Advocate, ki ga je ustanovil najvplivnejši vinski kritik na svetu Robert M. Parker ml., zadnja leta vse več pozornosti posveča tudi...

VINO
Tema
Primož Štajer Tema Pri ekologih in biodinamikih: Mitja in Tim Lo Duca (Ducal)

Mitja in Tim Lo Duca sta ena redkih, ki resnično razumejo potencial štajerske Slovenije in ga znajo tudi izkoristiti – predvsem z...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Dvojni intervju: Vračanje k naravi ni trend, ampak tek na dolge proge

Chef Jorg Zupan iz restavracije Atelje in vinar Samo Premrn iz vinske kleti Pasji rep sta se zapletla v zanimiv pogovor, mi pa smo vsa...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Pravljični ambient še enkrat razkril pestrost okusov Vipavske doline

Renesančni dvorec Zemono nad Vipavo se je dva dni šibil pod težo ljubiteljev pristnih vipavskih okusov in vonjav. Številni obiskovalci...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Tomaž Prinčič

Prinčičevi iz Kozane obdelujejo slabih deset hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog 40 tisoč litrov vina. Med prvimi v Brdih...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Najboljši slovenski sommelier je Martin Gruzovin

Na petem prvenstvu za najboljšega slovenskega sommelierja, ki je potekalo v Vili Vipolže v Goriških brdih, je slavil Martin Gruzovin...

VINO
Reportaža
Redakcija O vinu Reportaža Rezidenca: Od surovih škampov v bučnem olju do mletih kosti trilje

Na tretji Rezidenci v restavraciji Atelje v Ljubljani je chef Jorg Zupan gostil stanovskega kolega Davida Skoka iz Istre. Izkazala sta se z...

VINO
Tema
Primož Štajer Tema Pri ekologih in biodinamikih: Andrej Cep (Gordia)

Andrej Cep je prva generacija vinogradnikov na domačiji. Ko govorimo o naravnih vinih, je to v svetu dokaj običajna, v Sloveniji pa...