7 modrih frankinj za prihodnost

 
Članek Novice
05.12.2016 17:05
avtor

7 modrih frankinj za prihodnost

Vrzite oko na modre frankinje iz Vinskega vodnika 2016 in njihove opise.
7 modrih frankinj za prihodnost

Potem ko so nemški strokovnjaki za trsničarstvo in genetiko razveselili slovensko javnost z razkritjem, da sta modra frankinja in portugalka izvorno slovenski sorti, smo pokukali v naš Vinski vodnik 2016. Portugalka je namenjena bolj kot ne lokalni porabi in ne sodi v kategorijo "resnih" vin, zato nam vinarji niso poslali niti enega vzorca. Ponujajo jo namreč večinoma kot novo ali mlado vino (beaujolais) oziroma jo uporabljajo kot dodatek raznim zvrstem.

Z modro frankinjo je precej drugače, saj je pomembna regionalna (srednjeevropska) sorta. Toda v Sloveniji jo v največji meri pridelujejo v vinorodni deželi Posavje, od koder smo prejeli najmanj vzorcev, velik delež frankinje pa žal – namesto da bi se iz nje pridelalo sortno vino – še vedno konča v cvičku. Upamo in verjamemo, da bo po razkritju nemških znanstvenikov, zlasti če se bodo njihova dognanja potrdila s še kakšno raziskavo, delež sortno pridelane modre frankinje povečal tudi na Dolenjskem, saj je vse drugače, če se neguje svojo in ne tujo sorto.

Modra frankinja mačkovci, 2011, Marof (Prekmurje)

Barva je globlja rubinasta. Cvetica je pikantna, kot se za modro frankinjo spodobi. Črni poper, fin les, melone, cedra, čokolada in obilica temno rdečih in črnih sadežev. Zrelo! Čas je na njegovi strani. V ustih je zrelo, suho, krepko, z obilico taninov, ki se še mehčajo. Intenzivnega kompleksnega okusa. Več.

Modra frankinja, 2011, Šturm (Bela krajina)

Barva je neprosojna rubinasta z vijoličnimi odtenki. Cvetica je dozorela, umirjena. Pikantna nota še vedno pove, o kateri sorti je govor, sicer najdemo še črne sadeže, kanček lesa. V ustih je suho, krepkejše, kisline so zrele, ukročene, polnejšega, izdatnega okusa. Več.

Modra frankinja prestige, 2009, Klet Krško (Bizeljsko-Sremič)

Barva je globoka rubinasta. Cvetica je intenzivna, dozorela, po dimu, lesu, usnju, zemlji, prezrelih rdečih sadežih. V ustih je suha, kisline prijetno visoke, tanini nižji zmehčani, karakter v ustih manj intenziven, pookus sledi ustom. Lepo usklajena modra frankinja, ki se počasi poslavlja. Več.

Modra frankinja ZGP, 2011, Frelih (Dolenjska)

Barva je globlja, po petih letih presenetljivo rubinast, brez odtenka granatnih barv. No, cvetica takoj razkrije, da gre za dozorelo vino, saj terciarne arome po podrasti, šampinjonih, dimu ter malce po katranu prevladajo nad sadnostjo. V ustih je zelo suha, nekoliko adstringentno, taninov je kar veliko za modro frankinjo. Več.

Modra frankinja premium, 2015, Zajc (Dolenjska)

Barva je globlja, še malce vijolična. Cvetica je zelo mladostna, sadna (jagode, banane, rdeče jagodičevje) ter poprasto pikantna z lepo koncentracijo. V ustih je suho, tanini zaznavni, kisline višje, telo lažje. Intenzivnost v ustih malce popusti, pookus je krajši, čist. Lepo urejena modra frankinja, ki igra na note mladosti. Več.

Modra frankinja, 2015, Šturm (Bela krajina)

Neprosojne vijolične barve. Cvetica je srednje poudarjena, mladostna, pikantna, po črnem popru, zrelih črnih sadežih. Dokaj pestro na nosu. V ustih je suha, z višjimi zrelimi kislinami, malček trpkasto, lažjega do srednjega telesa s srednje dolgim zaključkom. Lepa dobra enostavnejša frankinja za med tednom. Več.

Vrbanjka, 2013, Šuklje (Bela krajina)

Barva je srednje globoka rubinasta. Cvetica srednje poudarjena, zelo sadna, jagode, maline, ter malček pikantna, lepo urejena. V ustih je suha, lažja, morda nekoliko enostavnejša, brez večje kompleksnosti, krajša, zato pa lepo postavljena, skladna urejena modra frankinja, ki lepo izrazi svoj značaj. Več.

Preberite tudi: Smo se prehitro veselili? Je modra frankinja res avtohtona slovenska sorta?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Rebula: Vipavci vračajo udarec

V srednjeveškem mestecu Vipavski Križ bo avgusta dvodnevni simpozij z naslovom Vipavska rebula, cesarjev izbor. Ja, Vipavci so pridobili...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Največ najžlahtnejših Decanterjevih medalj je šlo spet v Brda

Letošnja bera slovenskih medalj na londonskem Decanterju je fenomenalna: tri platinaste, štiri zlate, 54 srebrnih in 57 bronastih.

VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Raziskujemo: Bolgarska vinska slava se prebuja

Organizator potovanj Tentours vabi na popotovanje v Bolgarijo, ki se vrača na pota stare vinske slave in se hkrati ponaša z...

VINO
Tema
Primož Štajer Tema Pri ekologih in biodinamikih: Zmago Petrič (Guerila)

Zmago Petrič bi lahko z denarjem, ki ga je vložil in ga še vlaga v posestvo Guerila, živel zelo udobno, za naše razmere luksuzno...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Vinski trgovec Jože Koželj: Pri vinu se dela kapljica za kapljico

Jože Koželj poudarja, da se povečuje poraba vin srednjega in višjega cenovnega razreda. Veliko se spije vin Marjana Simčiča iz linije...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Dvojni intervju: Lokalne vinske sorte gredo vštric z vipavsko kulinariko

Kuharski mojster Matej Tomažič z domačije Majerija in vinar Primož Lavrenčič s posestva Burja sta se zapletla v zanimiv pogovor, mi...

VINO
Reportaža
Vanja Alič Reportaža Modra frankinja je zastavonoša med avtohtonimi rdečimi sortami

Na 8. Festivalu modre frankinje na gradu Sevnica se je predstavilo 20 pridelovalcev modre frankinje iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije,...