Komentar

Kolumna Aleksa Simčiča: Na Proweinu je bila Slovenija kot vinska dežela prvič prepoznana

 
Blog Novice
01.04.2019 08:00
avtor

Kolumna Aleksa Simčiča: Na Proweinu je bila Slovenija kot vinska dežela prvič prepoznana

Še pod svežimi vtisi letošnjega Proweina je nekako logično, da je moja tokratna kolumna namenjena tamkajšnjemu dogajanju. Prowein kot eden največjih, če ne največji in najpomembnejši dogodek za vinsko stroko vedno posreduje zelo pomembne povratne informacije o našem delu, tako v tekočem kot minulih letih. Ne bom se ukvarjal s statistikami o številu razstavljavcev in obiskovalcev, osredotočil se bom na dogajanje in vtise s slovenskega razstavnega prostora.

V preteklosti številni obiskovalci sejma niso vedeli, kaj naj z nami - slovenskimi vinarji, z našimi sortami in individualnimi pristopi k stilistiki vina, cenovnimi stopnjami … Začudenih obrazov in zmajevanja z glavo je bilo na pretek. Letos pa sem prvič resnično začutil, da so Slovenijo kot vinsko deželo prepoznavali. Očitno je le bilo nekaj narejenega v tej smeri v minulih letih. Naključnih radovednežev je bilo malo, veliko pa takih, ki so prišli k nam z jasnimi cilji – iskali so posamezno sorto, vinarja, vinsko deželo, stil vina …

Velik delež prepoznavnosti je bržkone prinesla intenzivna promocija lokalnih sort, med katerimi je gotovo vodilna rebula, pred leti komaj poznana kot ribolla. Obiskovalcem slovenske stojnice je bilo jasno, kaj je rebula, marsikdo je imel tudi jasno idejo o organoleptičnem profilu in karakteristikah vina iz omenjene sorte. Sledijo ji malvazija, zelen, pinela – veliko bogastvo različnih karakterjev in karakteristik iz majhnega okolja, vendar zelo atraktivno za ljudi iz vinskega sveta, saj lahko dobijo na majhnem območju veliko pestrost.

Prepričan sem, da se bodo v bližnji prihodnosti tudi kolegi iz vzhodnega dela naše dežele začeli bolj ambiciozno predstavljati – z laškim rizlingom in šiponom so že bolj navzoči, čeprav še vedno malce sramežljivo.

Da ne bo pomote, Slovenija nima samo avtohtonih sort; pridelujemo tudi precej mednarodnih sort v različnih okoliših in postajamo zelo dobra alternativa nekaterim svetovnim regijam, kjer so vina postala zelo težko dostopna – tako z vidika razpoložljivosti količin kot tudi iz cenovnega vidika (na primer Burgundija).

Slovenija premore kar nekaj zelo dobrih vinskih klasik, kot so chardonnay, sauvignon, bordojske rdeče zvrsti …, zato se na nas čedalje pogosteje obračajo kupci s ciljem kupiti vina visokega nivoja po še vedno sprejemljivih cenah. To so zanje vina, ki so iz tradicionalne vinske dežele, ampak še zmeraj nekako nova in sveža. V tem segmentu se nam odpira zelo velika priložnost, še posebno zaradi vse pogostejše prakse ponudbe hrane skupaj z vinsko spremljavo. Tako končni potrošnik dobi »paket« vin, pri čemer mora pokusiti tudi vina, ki so drugačna, iz manj znanih regij.

Generalno gledano je Prowein za slovensko vinarstvo zelo dober in pozitiven sejem, ki bo gotovo dal marsikateremu udeležencu dodatno energijo, zagon za še boljše in bolj ambiciozno delo. S tem pa tudi za boljšo prodajo in lažje delovanje, tako lokalno kot globalno. Toda niti slučajno si ne smemo domišljati, da smo že na konju, temveč moramo še do nekaj naslednjih Proweinov trdo delati za visoko raven naših vin ob intenzivni in pravilno usmerjeni promociji.

Nekateri si bomo čas do naslednjega Proweina v Düsseldorfu skrajšali s Proweinom v Šanghaju novembra letos. Tja se kot Slovenija odpravljamo prvič, seveda s podobnim ciljem, kot smo pred desetletjem in več odhajali v Düsseldorf.

 

Aleks Simčič je začel blagovno znamko Edi Simčič, poimenovano po svojem očetu, graditi konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in odtlej je "zastrupljen" z vini. A po dolgih letih sočasnega ukvarjanja z drugimi posli je pred tremi leti končno postal kmet. Danes razvija kmetijo Edi Simčič v Vipolžah v Goriških brdih s pomočjo še dveh zelo aktivnih generacij, starejše in mlajše. Aleks je tudi predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.
 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.